Ta hip je strojno generiranje zvoka in govora na videz malo manj razvpito od tistega za besedila in slike, toda vtis je varljiv, saj tudi tu strojno učenje napreduje z velikimi koraki. Zato tudi področje glasbe vse bolj čuti pritisk strojno generiranih vsebin, kar je v zadnjih mesecih ponazorilo nekaj zanimivih dogodkov, kot je bil denimo vznik skrivnostne računalniške verzije Draka, ali pa najava Paula McCartneyja, da bodo s pomočjo strojne inteligence lansirali še en, zadnji komad Beatlesov. Ker je računalniška obdelava podatkov že dolgo časa praktično neobhoden del nastajanja popularne glasbe, so kriteriji za podeljevanje največjih nagrad lahko pokazatelj, koliko in na kakšne načine si strojno učenje tjakaj utira pot. Če gre soditi po najnovejšem pravilniku za nagrade Grammy, umetna inteligenca še nekaj časa ne bo pobirala zlatih gramofončkov.
Natančneje: umetna inteligenca ne more biti glavni avtor - tako v smislu besedila kakor melodije - pesmi, ki se potegujejo za nagrado. Toda z upoštevanjem zgoraj omenjene današnje vloge strojne obdelave podatkov v nastanku pesmi pravilnik umetne inteligence ne prepoveduje, temveč jo skuša zamejiti. Človeški avtor mora imeti "bistveno" vlogo pri nastanku vsebine, v smislu, da brez njegovega doprinosa pesmi ne bi bilo. Komponente (besedilo, melodija) morajo biti relevantne glede na kategorijo, v kateri avtorsko delo tekmuje. Posebno pomenljiva so tudi določila, ki povsem onemogočajo, da bi se ekipe programerjev algoritmov vključile v potegovanje za nagrade tudi primeru, če algoritmi zgolj obogatijo določen del pesmi. To se pravi: grammyje lahko trenutno še vedno pobirajo le glasbeniki, ki se zadeve lotevajo na tradicionalen način.
