Pravilno shranjevanje sadja in zelenjave

Pozdravljeni,
kako kaj shranjujete sveže sadje in zelenjavo, če nimate možnost shranjevanja v kleti.

Ko se gre po nakupih npr. v supermarket, na tržnico se običajno kupi večje količine, vsaj za nekaj dni v naprej, je pa potrebno sadje in zelenjavo pravilno shranjevati, da bi ohranila čim več hranilnih snovi.

Kot npr. berem, obstaja nekaj faktorjev za pravilno shranjevanje, kot so: temperatura, vlaga, pa tudi pravilno sosedstvo, svetloba.

Npr. rastline iz naših krajev in severne Evrope se dobro počutijo v hladilniku. To velja za: zeleno, špinačo, rdečo peso, motovilec, komarček, zelje, brokoli idr. Pri shranjevanju moramo preprečiti izhlapevanje vode.

Južno sadje pa npr ne shranjujemo v hladilniku (banane, mango, ananas, papaja, pa tudi paprika, bučke in paradižnik se dobro počutijo pri 13 stopinjah celzija).


ETILEN
Gre za rastlinski hormon, ki nima vonja in je neviden in povzroča zorenje. Jabolka so tisti sadež, ki proizvajajo še posebej veliko etilena, tudi takrat, ko so že zrela.

Vrste sadja ki oddajajo največ etilena so še: hruške, banane, nektarine, breskve, marelice, slive, fige, mango, avokado, melone. Pa tudi paradižnik.
Teh živil nikoli ne shranjujemo skupaj z živili, ki so na etilen občutljiva.

Nekatero sadje in zelenjava torej oddajajo ta brezbarvni zorilni plin etilen, ki pospešuje proces zorenja in to pri sadežih, ki so v njihovi neposredni bližini, kar pomeni, da ti gnijejo ali prekmalu postanejo zreli. Tako bi npr zrele banane, ki so shranjene skupaj z jabolkami povzročile, da bodo le te hitreje dozorele.

Sadje, ki oddajajo etilen se shranjuje ločeno. Npr. v ločenih posodah, za vsako vrsto sadja.

Večina zelenjave potem ko dozori izloča bolj malo tega plina, kot npr.: listnata zelenjava, solata, ohrovt (brstični in listnati), brokoli, korenasta in gomoljasta zelenjava, korenje, rdeča pesa, šparglji, kumare idr.
To velja tudi za nekatero dozorelo sadje kot npr.: kivi, grozdje, limone, limete, jagodičevje, češnje idr.



NEKAJ PRAVIL SHRANJEVANJA:
-Trakove in vrvi s katerimi je povezana zelenjava in sadje se odstrani
-Soncu se svežega sadja in zelenjave nikoli ne izpostavlja
-Ločeno se med seboj shranjuje sadje in zelenjavo
-V naprej se nikoli in ne opere sadja in zelenjave, temveč tik pred uporabo.
-Osuši se ga z npr papirnato brisačo pred shranjevanjem, da se odstrani odvečno vlago
-Opere pa se pred tem v primeru, da ga bomo zamrznili (npr. borovnice, jagode, maline)

-Kivi je primeren za uživanje ko se ob pritisku nekoliko vda, vendar je še zmeraj kompakten.
-Kivi se shranjuje na kuhinjskem pultu, dokler ta ni dozorel, nato pa zrelega v hladilniku, kjer je rok uporabnosti do 3 tedne (lahko pa se ga tudi zamrzne, a bo barva po odmrzovanju nekoliko temnejša in tekstura mehkejša)
-Kivi, ki je narezan se shrani v ločeno posodico, ki se jo tesno zapre in prepreči vdor zraka in vlage in tako ohrani sveže nekaj dni
-Grozdje je najbolje hraniti v plastični vrečki v hladilniku.
-Koščičasto sadje ( nektarine, breskve, marelice, češnje, slive, višnje, granatno jabolko...) dozori na sobni temperaturi in v hladilniku nato držijo nekaj dni. Lahko pa se jih tudi zamrzne.
-Radič je najbolje shranjevati v temnem in hladnem prostoru kot je klet ali hladilnik.
-Avokado, ki je svež in dozorjen se hrani v hladilniku. Ko enkrat vanj zarežemo, shranimo del s koščico, ki jo pustimo v sadežu in postavimo v zaprto posodico nad nekaj narezane čebule.
-Banane se razdeli med posamične sadeže, saj v šopu veliko hitreje dozorijo
-Češnje se hrani v hladilniku kjer bodo ostale sveže od 5 do 10 dni (na kuhinjskem pultu le 2 do 3 dni), lahko se jih tudi zamrzne
-Jabolka se shranjuje v zaprti vrečki ali posodi v hladilniku in se bodo na tak način ohranila dolgo časa. Ko jih želimo pojesti jih pustimo pred tem nekaj časa na sobni temperaturi. Sproti se odstrani gnila jabolka
-Limone se shranjuje v hladilniku in zapremo v zip vrečko kjer lahko zdržijo do 4 tedne
-Pomaranče se shranjuje v hladilniku, rade imajo hladno in suho okolje, lahko se jih da tudi v vrečko, a se te ne sme zapreti. Ko jih želimo jesti, jih vzamemo iz hladilnika in počakamo, da dosežejo sobno temperaturo.


Tisti, ki imate s tem kakšne izkušnje bi vas vprašal kako shranjujete npr. listnato zelenjavo, npr. špinačo, blitvo, listnati ohrovt, rukolo, pa različne vrste solat, da ohranijo svežino kar se da dolgo?

Rastlinjak je spet posebna zgodba, fajn bi ga bilo imeti.

Kako pa je s shranjevanjem "zelenja": špinače, listnatega ohrovta, rukole, blitve, zelene v hladilniku?
Pa a npr. to sadje, ki oddajajo etilen lahko skupaj hraniš v hladilniku, če je ta na ločeni polici, stran od "zelenja" ter v zaprti vrečki ?

Takole še berem, kar se etilena in shranjevanja tiče:
Medtem, ko so korenje, brokoli, "zelenje", kumare na etilen občutljivi, ga sami ne oddajajo.

Zmanjšanje neželenih učinkov etilena doma je tako preprosto kot shranjevanje določenih pridelkov v ločenih predalih ali vrečkah in na ločenih mestih v hladilniku.