» »

Naloga z elektro področja, ne znam rešit

Naloga z elektro področja, ne znam rešit

Klemenn ::

Sej neki sem še znal, ampak me je dans čist vse zmešal, tak da bi prosil za manjšo pomoč::



sicer rešitve so, ampak jz moram postopek vedt |O
  • zavaroval slike: Gandalfar ()

Highlag ::

Čudno tole.
:\

Nas so takole učili:
(Preprosta linearna enačba)
R(pri željeni temperaturi T) = R (pri znani temperaturi To) * (1+ temperaturni koeficient * (T-To))
Oziroma v tvojem primeru:
R54=0,8 * (1 + 0,004 * (54-0))

kar znese 0,9728 Ohma.
Padec napetosti upam da znaš zračunat? ( U=R * I )
Tak da mi ni jasno od kje imaš rešitev 0,99 Ohma :8)

Drugače pa opis:
Temperaturni koeficient: pove za koliko se spremeni upornost materiala če segrejemo material za eno stopinjo (K). V tvojem primeru je to 0,004
Rabimo vedeti tudi upornost materiala pri neki temperaturi. V tem primeru je to 0,8Ohm pri 0oC
Se pravi 54oC (segretka (54oC-0oC=54)) x 0,004 = 0,216 ker pa nismo upoštevali upornosti materiala je potrebno rezultat pomnožiti z upornostjo matriala pri začetni temperaturi (0oC) . to je 0,8 Ohm. Dobimo rezultat 0,1728. Kar pomeni da se upornost materiala pri segrevanju iz 0 do 54 stopinj poveča za 0,1728 oziroma skupna upornost naraste na 0,9728 Ohm-a.

V glavnem bo verjetno kdo drug to bolje povedal.
:D

Klemenn ::

R= R(začetna) * (1 + alfa * delta T * R(začetna)

Po tej formuli ti potem pride okol 9.4

še zmer pa ni to prov, k v knjig piše 0,99 pa ne znam napetosti zračunat |O

Red_Mamba ::

moral bi verjetno upoštevat še za koliko se pa žica podaljša zaradi T raztezanja, samo nimaš podatkov v nalogi, tako da res nebi vedu v čem je fora. Za T raztezek ti manjka koeficient in pa presek žice.

Možno je tudi da je napaka v knjigi.
[st.slika https://img.shields.io/badge/Slo-Tech-green.svg test]
Linkedin >> http://goo.gl/839Aua
Mamba's Crypto & ICO's: https://t.me/joinchat/AAAAAExTkO4P4UDy0fIZdg

--Switch-- ::

Sej je prav pride pač 0.97 ohma zaradi zaokroževanja. Ponavadi so v knjigah bol tko. Pri taki majhni vrednosti so taka odstopanja zanemarljiva. Kako ne znaš napetosti izračunat??? Ohmov zakon je

U = R * I = 0.97ohm* 25A = 24.25V - za 0,45V je rezultat manjši ampak je vseeno pravilen!

Lisko ::

Tale enačba R= R(začetna) * (1 + alfa * delta T * R(začetna) ni pravilna.
Pravilno se glasi: R=R(pri 20 stopinjah)*(1+ alfa*deltaT)

Naloga:

R(pri 20 C)=R(pri 0 C)/(1+ alfa*deltaT)
kar pomeni:
R(pri 20 C)=0,8/(1-0,004*20)=0,87 ohma
(minus je zato, ker je deltaT negativen)
od tod pride, da je R(pri 54 C)=0,99 ohma

padec napetosti:
U=I*R=25A*0,99ohma=24,75V

Razlaga:
Pri takih nalogah je treba najprej zračunat upornost pri 20 stopinjah in šele nato upornosti pri drugačnih temperaturah.
Upam da kaj razumete:D

Highlag ::

Hmm

Torej enačba je bila prepisana iz knjige Elektronski elementi (srednje izobraževanje), ki je bila izdana pri Tehniški založbi Slovenije 1984.

"To" ni nikjer omenjena kot 20oC

MaFijec ::

Lisko tvoja enačba je 100% napačna, saj niti ni dobro definirana. Pri
1/koef = 1/ 0.004 = 250 stopinj ima pol8-O. Torej naj bi bila tam upornost neskončna!! Za večje temperature pa spoloh ni definirana.
Highlag ima prav.
Še en nasvet,
zaupjte sebi ne pa rešitvam v knjigi. :))

bili_39 ::

Ma Lisko prav.
R(začetna) v vseh teh enačbah je upornost pri sobni temperaturi.
Če boste malo boljše pogledali to ni čista enačba premice, ampak vsota konstante in prirastka (kar je sicer spet premica..)
Rezultati bodo v knjigi kar pravi.

Lisko ::

MaFijec gledal si napačno enačbo. Tista je samo za izračun upornosti pri 20 C, ker brez tega ne morš naprej računat.Vstav +-250K sem R=R(pri 20 stopinjah)*(1+ alfa*deltaT) in dobiš enkrat 1,74ohma in drugič pa 0 ohmov, kar ja teoretično možno, praktično pa ne.
Zares je ta funkcija eksponentna, ker pa se jo uporablja v obsegu približno -70 C do +200 C (obseg je za vsak material različen in še to odvisen od uporabe le tega) se jo lahko brez problema linearizira.

MaFijec ::

OK, potem bo pa že prav.
Čeprav tisto pri 20 stopinjah ni pomembno, pomembni so začetni podatki.
Itak pa ta enačba (kot si rekel) velja le za majhne spremembe (približek razvoja eksponentne funkcije v Taylorjevo vrsto) temperature.

Močno tudi dvomim, da bi veljala eksponentna odvisnost povsod.
Razen za idealne snovi (ki pa jih ni).

Popravi me, če se motim.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: MaFijec ()

bili_39 ::

Zares je ta funkcija eksponentna, ker pa se jo uporablja v obsegu približno -70 C do +200 C (obseg je za vsak material različen in še to odvisen od uporabe le tega) se jo lahko brez problema linearizira

To bi za linearizirano funkcijo bil že prevelik interval. Že za zgoraj podano nalogo (razlika -20 do +34 stopinj) je odvisno od tega koliko natančno želiš izračunat (je pač podan nek idealiziran material). Za večje razlike bi bilo primerno upoštevat vsaj še kvadratni člen (beta) T funkcije.

Razvoj v Taylorjevo funkcijo je dost dober za večino področja istega agregatnega stanja - upoštevaš toliko členov, kot je potrebno.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Fizika- Problem

Oddelek: Šola
5794 (680) Unilseptij
»

klima naprava - poraba elektrike

Oddelek: Loža
2523304 (22636) kumer
»

Fizika - toplotni koeficient

Oddelek: Šola
162508 (2267) Yacked2
»

Fizika... (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
6215374 (12214) MatVZ
»

Nalogce

Oddelek: Šola
72158 (1879) Nesta

Več podobnih tem