Nature - V znanosti se, zlasti dandanes, objavi na milijone znanstvenih člankov, ki malo po malem širijo védenje človeštva. Med njimi so tako inkrementalne raziskave, ki zlagoma potiskajo mejo znane naprej, kakor prelomni članki, ki pošteno pretresejo ustaljene predstave o svetu (disruptive science). Takšna so bila na primer odkritja, da se vesolje širi čedalje hitreje, odkritje strukture dvojne vijačnice DNK ali odkritje Fischer-Tropschevega postopka. Iz neznanega razloga je tovrstnih prelomnih in prebojih člankov čedalje manj, kažejo raziskave.
Raziskovalci iz Minneapolisa in Tucsona so raziskovali slutnje, da kljub strahovitemu napredku tehnologije in orodij inovativnost raziskav upada. Nekaj tovrstnih študij je bilo izvedenih že v preteklosti in te so pokazale, da so članki, patenti in projekte prijave čedalje manj inovativni. Povečuje se razmak med odkritji in podelitvami Nobelovih nagrad, pojav pa se dogaja v več disciplinah, od raziskav polprevodnikov do farmacevtike. Je zmanjkalo enostavnih problemov (low-hanging fruits)?
Raziskave tega fenomena so se doslej omejevale na posamezne vede, zato so v najnovejšo raziskavo vključili 45 milijonov člankov (iz leta 1945-2010) in 3,9 milijona ameriških patentov (1976-2010). Analizirali so citiranost teh člankov, in sicer so iz citiranosti izračunali indeks prebojnosti (disruptiveness index). Osnovni razmislek je, da v primeru prebojnih člankov kasnejši članki citirajo prvega, ne pa referenc iz njega. Analizirali so tudi besedišče in ugotovili, da so v 50. letih večkrat uporabljali izraze naredili in ugotovili, v 21. stoletju pa izboljšali ali povečali. Tudi nekatere druge metrike so pokazale enake rezultate. Znanstveni izsledki so čedalje manj revolucionarni in prebojni, temveč čedalje bolj inkrementalni. To seveda ne pomeni, da je takšna znanost neuporabna, saj je tudi odkritje gravitacijskih valov na nek način inkrementalna znanost, ker so jih poprej napovedali in izdelali instrumente za njihovo merjenje. Obstaja pa vprašanje, zakaj se je znanost tako spremenila.
Razlogov je bržkone več. Znanstvenikov je danes več, zato tudi delajo v večjih skupinah. Te praviloma ustvarjajo več inkrementalne znanosti kakor prebojne, kažejo izsledki. Prav tako je konkurenca poskrbela za drugačen način vrednotenja, kar ljudi podi v varnejše delo, ki je inkrementalno. Morda pa smo tudi odkrili že večino res prebojnih in enostavno dosegljivih pojavov.
Pritiski? Če ti nekdo stalno teži, da te bo financiral le, če boš vsak teden objavil nek članek, pač objaviš nekaj, kar si do sedaj ugotovil. Namesto da bi 5 let nekaj raziskoval in po 5 letih objavil kot prelomno raziskavo.
S tem mogoče niti ni nič narobe, ker se znanje sproti podaja naprej in lahko tudi drugi znanstveniki (prej) uporabijo znanje nekoga drugega, da mogoče ugotovijo ali izboljšajo nekaj novega.
Leta 1900 je bilo mišljenje, da je že vse odkrito in da je to to. Mogoče smo leta 2023 res tam. Mogoče pa je človeštvo bolj neumno. Še dobro, da smo (človeštvo) bili sposobni sestaviti AI in ML, kjer bo znanost ponovno cvetela.
"If we were supposed to talk more than listen
we would have been given two mouths and one ear"
- Mark Twain
Ponujam drugačen vidik: prelomnih raziskav je veliko, pravzaprav ogromno, ampak nobody cares anymore. Prezasičeni smo z vsem, kar ponuja vsakdanje življenje ... in ja, temu bi lahko rekli, da se bližamo meji zmogljivosti človeških možganov.
Ponujam drugačen vidik: prelomnih raziskav je veliko, pravzaprav ogromno, ampak nobody cares anymore. Prezasičeni smo z vsem, kar ponuja vsakdanje življenje ... in ja, temu bi lahko rekli, da se bližamo meji zmogljivosti človeških možganov.
Jaz bi pa prej rekel da je težava kapital. raziskav se ne sponzorira, če nimajo neposrednega ekonomskega učinka.
Sicer večkrat šinfam akademsko sfero, ampak ravno to manjka v tem primeru. Nekdo, ki bi se ukvarjal in celo delo ekipe posvetil širjenju vesolja, pač tudi za fakulteto ni več ekonomsko upravičneo in takih ljudi se ne podpre, posledično se stagnira.
Če prisloniš uho na vroč šporhet, lahko zavohaš kak si fuknjen.
Jaz bi pa prej rekel da je težava kapital. raziskav se ne sponzorira, če nimajo neposrednega ekonomskega učinka.
This. Enako kot zakaj hollywood štanca generične remake/reboote/soft-reboote/live-action reboote/... in zakaj se zdi, da filmarji nimajo več domišlije. Enostavno ni denarja za nekaj, kar nihče ne ve, al bo brezvezen 'meh' al bo 'the next big thing'.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Iz neznanega razloga je tovrstnih prelomnih in prebojih člankov čedalje manj, kažejo raziskave. ... Razlogov je bržkone več. Znanstvenikov je danes več, zato tudi delajo v večjih skupinah. Te praviloma ustvarjajo več inkrementalne znanosti kakor prebojne, kažejo izsledki. Prav tako je konkurenca poskrbela za drugačen način vrednotenja, kar ljudi podi v varnejše delo, ki je inkrementalno. Morda pa smo tudi odkrili že večino res prebojnih in enostavno dosegljivih pojavov.
Ni mi čisto jasno, kaj je tu neznanega?
Precej logično je, da smo pač na stopnji, ko večino pomembnih stvari že poznamo. Oziroma večino tistih, katerih rešitve so dosegljive s sedanjo tehnologijo. Prelomnih neznank zmanjkuje, oziroma so nam odgovori nanje s trenutno stopnjo tehnologije nedosegljivi (in mnoge od njih nam bodo še zelo dolgo).
Recimo, milijardo kilometrov dolgega pospeševalnika, s katerim bi (mogoče) odkrili kaj prelomnega (recimo temno snov), ne moremo narediti, in ga še zelo dolgo ne bomo mogli.
Za nov zagon prelomnih odkritij je potrebna nova prelomna tehnologija. Recimo nekaj takega, kot je bilo nekoč odkritje mikroskopa in teleskopa. Takoj po tem tehnološkem izumu je sledilo ogromno prelomnih raziskav in odkritij.
Ali pa odkritje tranzistorja in integriranega vezja, ki je povzročilo prelomen napredek na področju računalništva.
Eden takšnih zadnjih prelomnih izumov je bil PCR in njegove izboljšave, ki so (skupaj z napredkom računalništva) omogočile poceni analizo DNK. To je v zadnjih 10 letih povzročilo ogromno (prelomnih) odkritij na področju različnih ved, recimo zoologije, botanike, arheologije/zgodovine, forenzike, medicine...
Skratka, sprijaznit se je treba, da velikih neznank zmanjkuje. Podobno kot so lahko raziskovali še pred dobrimi sto leti odkrivali neznane kraje na Zemlji, je danes teh preprosto zmanjkalo. Zdaj je treba odkrivati nove kraje na drugih planetih, to je pa s sedanjo tehnologijo komaj mogoče v okviru naše osončja (kjer je število novih planetov precej omejeno), izven njega pa nemogoče.
Za odkrivanje novih krajev izven našega osončja bo potreben nek nek nov prelomen izum, tu se pa pojavi problem, da to zaradi fizikalnih zakonov na marsikaterem področju morda sploh ne bo mogoče. Čez svetlobno hitrost recimo ne gre in to pomeni zelo hudo (verjetno nepremostljivo) oviro pri raziskovanju vesolja. Podoben problem ima računalništvo in napredek na področju integriranih vezij.
BS, dokler se rangira univerze s število objavljenih člankov , bi rezulat jasen. V končni fazi se tako tudi dobro financira. Fraza "smo že vse" se vedno pojavlja pri manj razvitih, v končni fazi zakaj pa gremo v vesolje... No če nebi bilo konkurence, nebi te nezobražene nikakor prepričali da je vseeno treba, magar proti komunizmu .
Nihče pa ne upa pomisliti na slona v prodajalni porcelana.
modra črta so vsi članki, rumena tisti z vsaj 5 citati.
Ne, ne sploh ni krivo to, da imamo danes 10x več študentov, doktorjev in profesorjev, ki _MORAJO_ narediti nekaj da obdržijo status.
Dodajmo še to, kar je že omenjeno, da je veliko low-hanging zadev v trenutnem tehnološkem dosegu pokritih ter da se ljudi sili v pisanje več člankov (zaradi financ) in smo tam kjer smo.
Veliko prelomnih odkritij je naključnih, v smislu, da na začetku raziskave nisi pričakoval prelomnega odkritja. Zaradi tega bi večje število raziskovalcev in večje število člankov, ne glede na to, zakaj jih je več, kvečjemu pomenilo, da bo tudi prelomnih odkritij več.
Edini vzrok, da jih ni več, je to, da jih pač zmanjkuje. Kot je zmanjkalo neodkritih otokov v oceanih, bo enkrat zmanjkalo neznank v naravi.
Ne, ne sploh ni krivo to, da imamo danes 10x več študentov, doktorjev in profesorjev, ki _MORAJO_ narediti nekaj da obdržijo status.
da ne govorimo o tem da je lažje delat nekaj z minimalnim tveganjem kot pa tvegati toliko da potem morda izgubiš "sloves" ali službo ko po 20 letih ugotoviš da je bila tvoja teza napačna.
Živimo s popolnoma zgrešeno predpostavko, da se napredek človeštva meri pretežno samo z znanstvenimi dognanji...
Dokler človeštvo s svojim umom in delovanjem ne bo sposobno delovati konstruktivno proti samemu sebi tako dolgo vsaj jaz ne bom človeštvu prišteval ne vem kako velikega napredka.. Najbrž nam ni dana možnost razmišljanja, mišljenja itd..., da delujemo destruktivno proti sočloveku, planetu od katerega smo odvisni, ker edino tukaj lahko živimo itd....
Ponujam drugačen vidik: prelomnih raziskav je veliko, pravzaprav ogromno, ampak nobody cares anymore. Prezasičeni smo z vsem, kar ponuja vsakdanje življenje ... in ja, temu bi lahko rekli, da se bližamo meji zmogljivosti človeških možganov.
Bi se delno strinjal s tem, vendar je še mnogo mnogo stvari za odkriti, evo ene par: - raketni pogon za lažje premagovanje gravitacije (to kar imamo sedaj je sicer huda znanost, ampak še vedno hard as fu*ck) - ugotoviti kaj zavest je in kako jo premakniti iz možganov kam drugam - ustavitev staranja in posledično odprava bolezni - etc..
Ai je prihodnost. Se je že pokazalo, kjer je presnetila znanstvenike z novimi možnostmi povezav in predvidenji, katerim drugim niti na pamet niso prišli.
Tudi če odmislimo vse ostalo - ni šans da lahko pojasniš nenaden in trajen padec rumene krivulje leta 1996 s tem, da smo v biomedicini in "life sciences" praktično že vse odkrili. Zdaj se samo še peglajo gubice v preteklih dognanjih ali kaj??
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.
Saj ti je Okapi lepo razložil. Enostavnih problemov ni več toliko. Naslednji LHC ne sme biti samo 200m daljši. Bi moral biti konkretno daljši, pa še v tem primeru smo zelo omejeni. Za nekaj bolj resnega bi moral obkrožiti vsaj zemljo, če ne kar tirnico okoli sonca. Pa še v tem primeru neke hudo nove znanosti ni na vidiku niti v teoriji, zgolj potrditev ali boljša natanšnost tistega, kar že vemo. V astronomiji je problem z merjenjem oddaljenosti. S tem kar imamo na voljo lahko preko več načinov merimo oddaljenost, med seboj so meritve različne. Če bi imeli bistveno večje in bistveno bolj natančne inštrumente (ki stanejo ogromno denarja), bi bile te meritve malce bolj natančne. Ampak, so what, bi rekel Pahor. Če se tam na petnajsti decimalki nekaj lepše ujame bo to super, ampak ne bo pa prelomno. Že nekaj časa kroži ideja, da smo v neki znanstveni stagnaciji, ker eksperimenti in orodja stanejo toliko, da se na hitro in spotoma in v garaži ne more narediti več dosti. JWST je lep primer tega, 20 let in milijarde dolarjev, da bomo tekom naslednjih 5 let morda kaj videli, predvsem bo slika bolj čista. Četrt stoletja.
Genetski inženiring obeta prelomne stvari, ampak je zadeva, pravilno, zelo omejena. Časov garažnih zadev je konec.
Saj se jim ne splača raziskovati, kaj drugega kot "low hanging fruits". Električne avtomobile smo dobili šele potem, ko je ekipa v to investirala goro denarja, zdaj pa imamo revolucijo (tudi zaradi politične klime), fosilna bi najraje prepovedali. Podobno je pri raketah.
Električne avtomobile smo dobili šele potem, ko je ekipa v to investirala goro denarja, zdaj pa imamo revolucijo (tudi zaradi politične klime), fosilna bi najraje prepovedali.
Er.... ne. To nima veliko opravka z raziskavami. Električni avtomobil je bil izdelan 1832, "izumljen" v strogem smislu, že prej. Praktično uporaben v 1870. V moderni dobi so se pojavili v 90', vendar so jih v nekaj letih iz neznanega razloga popolnoma odstranili iz eksistence. To kar je zdaj ni nov izum, kar so naredili v Tesli je streamlining proizvodnje. Inovacija uporabe pa je, definitivno, gigapress, omogoča izdelavo šasije v enem kosu, ampak to nima veze z avti na baterije. Proces je bil izumljen v 19 stoletju, potem pa pač izpopolnjen in ja, šele pred nekaj leti, od 2018 so izdelovali take stroje, ki lahko naredijo izdelek velikosti avta. Ampak a je to prelomna inovacija? Sploh pa se išče prelomne raziskave.
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.
. 
