Oreški

Ker sem se spravil prebirati o osnovah teh živil, bi vas vprašal ali ste kateri alergični na katere od oreškov in ali je kdo opravil testiranje alergije in intolerance na hrano?

Sam sem, kolikor mi je znano, alergičen (srbečica, kihanje ipd.) na kakavova zrna, arašide, pa verjetno tudi na lešnike, pa še kaj.



En kratek tekst, prevedeni nekateri izseki iz:
Nut (fruit) - Wikipedia
Nut (fruit) @ Wikipedia

OREŠKI (SADJE)
Oreh je sadež, sestavljen iz trde lupine, ki ščiti jedro in je običajno užitno. V splošni rabi in v kulinaričnem smislu najrazličnejša suha semena imenujemo oreški, toda v botaničnem smislu "orešček" pomeni, da se lupina ne odpre, da bi izpustila seme.
Večina semen izvira iz plodov, ki se naravno osvobodijo lupine, vendar to ne velja za oreške kot so lešniki , kostanj in želod.

Običajna uporaba izraza "orešek" se pogosto nanaša na vsako užitno jedro s trdo lupino/steno kot: orešek, čeprav nekateri od njih to v botaničnem smislu niso.

Oreščki so energijsko bogata in hranilna snov- bogat vir hrane.

V splošni rabi je "drevesni orešek", kot pove že ime, vsak orešek, ki izvira iz drevesa (npr. lešniki, orehi, mandlji, pistaciji, brazilski oreški ter indijski oreški). Te se najpogosteje pojavijo pri alergijah na hrano, čeprav je oseba lahko alergična posebej na arašide (ki niso drevesni oreščki, ampak stročnice ).

PRODUKCIJA
V letu 2019 je v svetovni produkcijski lestvici zastopanja (v milijonih ton): kokos (62,5), arašidi (48,8), orehi (4,5), indijski oreški (4), mandlji (3,5), domači kostanj (2,4), lešniki (1,1), pistacija (0,9), brazilski orešek (0.07)

UČINKI NA ZDRAVJE
Oreščki vsebujejo različna hranila, ki so potrebna za rast nove rastline. Sestava je različna, vendar imajo običajno nizko vsebnost vode in ogljikovih hidratov , z visoko vsebnostjo maščob, beljakovin , prehranskih mineralov in vitaminov.
Prebavljivost beljakovin pri približno 90 % je nekoliko nižja kot pri mesu in ribah, vendar jo je mogoče izboljšati s temeljitim žvečenjem. Maščobe so večinoma nenasičene in oreški so vir esencialnih maščobnih kislin omega-3 .
Kot del zdrave človeške prehrane lahko dolgoročno uživanje različnih hranil v oreščkih prispeva k manjšemu tveganju za srčno- žilne bolezni , znižani ravni holesterola v krvi in ​​zmanjša smrtnost zaradi vseh celokupnih vzrokov. Za vegetarijance in vegane oreščki zagotavljajo veliko bistvenih hranil, ki jih lahko primanjkuje v drugih rastlinskih živilih .

Oreški zagotavljajo hranila za ljudi in divje živali. Ker imajo oreščki na splošno visoko vsebnost olja, so pomemben vir energije. Številna semena so užitna za ljudi in se uporabljajo pri kuhanju, uživajo se surova, kaljena ali pražena kot prigrizek ,zmleta za izdelavo masla iz oreškov ali stisnjena za olje, ki se uporablja pri kuhanju in kozmetiki.
Zmerno uživanje oreščkov – približno 140 g na teden – lahko koristi nadzoru telesne teže in prispeva k znižanju telesne teže pri ljudeh.

Oreški, ki se uporabljajo v prehrani, so pogost vir alergenov v hrani . Reakcije lahko segajo od blagih simptomov do hudih, stanje, znan kot anafilaksija , ki je lahko smrtno nevarno.
Reakcija je posledica sproščanja histamina v telesu kot odgovor na alergen v oreških, kar povzroči kožne in druge možne reakcije.

PREHRANA
Sestavine
Oreščki so vir energije in hranil za novo rastlino. Vsebujejo relativno veliko kalorij, esencialnih nenasičenih in enkrat nenasičenih maščob , vključno z linolno kislino in linolensko kislino , vitamine in esencialne aminokisline.
Številni oreščki so dober vir vitamina E , vitamina B 2 , folne kisline , vlaknin in esencialnih mineralov, kot so magnezij, fosfor, kalij, baker in selen.

RAZISKOVANJE
Oreščki so v fazi preliminarnih raziskav, da bi ocenili, ali lahko njihovo uživanje zmanjša tveganje za nekatere bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter rak.
Pregled iz leta 2014 je indiciral, da bi uživanje ene ali več porcij oreščkov ali arašidovega masla na dan lahko zmanjšalo tveganje za ishemično bolezen srca , splošno kardiovaskularno bolezen, možgansko kap pri ženskah in umrljivost zaradi vsevkupnih vzrokov.

kuall je 6. nov 2022 ob 21:45 izjavil:

razni oreščki so meni bolj brezeveze, razen npr lešniki v čokoladi. so pa moderni, ker veljajo za zelo zdrave, kar dvomim, da so kaj bolj zdravi kot npr repa in kaka druga zelenjava in sadje, le da imajo več energije.
mi je pa čudno, da ne nabiramo lešnikov.

Oreščki in zelenjava ter sadje v istem stavku? Tebi pa res ni jasno prav nič glede hranilnih vrednosti.

Ne vem takaj ne nabiraš lešnikov, to boš moral sam ugotovit. Jaz jih z veseljem vsako leto.

Alergik, breza in leska, posledično vso koščičasto sadje, navzkrižna reakcija. Imam pa raje dober steak.

Nekaj kratkih izsekov iz knjige:
Lupinarji
Oreh, leska, kostanj, mandelj
Anita Solar

NAVZVEN OLESENELA LUŠČINA, NAVZNOTER SLASTNO JEDRCE
Oreh, leska, kostanj in mandelj spadajo med lupinarje ali lupinasto sadje, ki ga v pogovornem jeziku radi poimenujemo tudi oreški. bistvena značilnost, po kateri se razlikujejo od drugih sadnih vrst, je olesenela luščina, ki obdaja užitni del ploda, ga varuje pred pritiskom in onesnaženjem ter podaljšuje njegovo obstojnost.
...
Dokler so plodovi na drevesu, jih navzven obdaja zeleni ovoj, ki je pri orehu in mandlju debel in omesenel, pri lešniku tanka, na spodnjem robu nacefrana srajčka in pri kostanju bodičasta ježica.
Jedrca pri orehu, lešniku in mandlju in jedro pri kostanju so užitni deli plodov, zaradi katerih to sadje gojimo.
...
"Orehi, lešniki in mandlji vsebujejo veliko kakovostnih maščob in so energijsko zelo bogati, kostanjevi plodovi pa nas nasitijo z obilico ogljikovih hidratov. vsi lupinarji vsebujejo veliko vlaknin, različnih mineralov in vitaminov in razmeroma malo beljakovin in sladkorjev. uživamo jih kot namizno sadje, še več pa predelanih v slaščicah in pecivu ter v napitkih in oljih."
...

PRIDELAVA LUPINARJEV PO SVETU

Razširjenost lupinarjev po svetu
Lupinarji so razširjeni po vsem svetu, na vseh celinah, predvsem na območju zmerno toplega in subtropskega podnebnega pasu na severni in južni polobli. Najbolj jim ustreza oceansko podnebje z vročimi poletji in milimi deževnimi zimami. Oreh, leska in kostanj so dobro prilagojeni tudi na celinsko podnebje z mrzlimi zimami in rastejo daleč na severu, vse do 60° geografske širine.
...
"Največ, 3830 tisoč ton, predelamo orehov, sledi kostanj z 2327 tisoč tonami in mandelj z 2240 tisoč tonami. Pridelek lešnikov je dva - do trikrat manjši in znaša 1006 tisoč ton."
...
Razširjenost lupinarjev v Sloveniji
Lupinaste sadne rastline so razširjene po vsej Sloveniji. Največje območje zavzema oreh, ki raste v vseh pokrajinah in se izogiba samo mrzlemu alpskemu svetu. Tudi leska je kot zelo prilagodljiva sadna vrsta razširjena po vsej deželi, še posebej tam, kjer rastejo listnati, pa tudi mešani gozdovi. Spremljevalec listnatih gozdov je tudi kostanj, ki zavzema velike površine, pri čemer je omejen s kislimi rastišči. Tudi mandljevec ima omejeno območje razširjenosti, saj kot toploljubno drevo raste predvsem v našem Primorju."
...
Oreh je bil še posebej cenjen v času naselitve starih Slovanov, ko so ga povezovali s pomembnimi življenjskimi dogodki in ga vključevali v mitologijo. V srednjem veku so doma vzgojena drevesca sadili na graščinskih in samostanskih vrtovih. Iz tega obdobja imamo še danes nekaj vitalnih dreves, tudi štiristoletni oreh Kočevske Reke, ki velja za največje ohranjeno orehovo drevo na Slovenskem.
...
Leska je ena najbolj razširjenih grmastih vrst v SLoveniji. Največkrat jo najdemo na gozdnih robovih, na čistinah in jasah, pogosto raste ob potokih in je redna spremljevalka gozdov. Raste po vsej deželi, z izjemo suhih predelov mediteranskega območja...
...
Kostanj raste v Sloveniji na dveh večjih območjih: prvo obsega Koprsko, Goriška brda, dolino Soče in Vipavsko dolino. Pod vplivom mediteranske klime tu uspevajo raznovrstni kostanji, precej je debeloplodnih maronov. Drugo območje se razprostira vse do Goričkega na skrajnem severu vse do Bele krajine na jugu, vzhodno od črte Dravograd- Maribor- Celje- Trbovlje- Novo mesto- Črnomelj. Posamezne večje sestoje najdemo tudi na širšem območju Ljubljanske kotline.
...
Mandljevec uspeva na našem ozemlju od antičnih časov. Kot drevo, ki ima v svojem letnem življenjskem ciklu velike potrebe po toploti, je razširjen predvsem na Primorskem, kjer skoraj ni kmetije, ki na dvorišču ali sadovnjaku ne bi imeli enega ali dveh mandljevcev. V glavnem gre za sejance, ki imajo tudi manj kakovostne plodove.
...

POREKLO IN BOTANIČNA RAZVRSTITEV LUPINARJEV
Orehi
"...Pri nas je razširjen navadni oreh. Poimenujemo ga tudi evropski ali perzijski oreh. Gojimo ga predvsem zaradi plodov, pa tudi zaradi cenjenega lesa...."

Leska
"...Največji gospodarski pomen ima navadna ali evropska leska, Corylus avellana L. Kot drevesna vrsta je razširjena tako rekoč po vsem svetu...."

Mandelj
Mandelj oziroma mandljevec je posebnost med lupinarji. Tako kot oreh in lešnik ima užitno jedrce v oleseneli luščini, po botanični klasifikaciji pa je sorodnik koščičarjev, kot so breskev, sliva, češnja in drugi...."