Zagon vodne črpalke ob prekinitvi

Pozdravljeni

Na vikendu se oskrbujem z vodo iz vodnjaka. Za črpanje uporabljam hidrofor (vodno črpalko) in sicer:

https://www.mimovrste.com/hidroforji/ei...

Po dokumentih je moč te črpalke 1050W ob delovanju.

Zdaj me pa zanima naslednje in sicer v primeru prekinjene dobave električne energije sem posledično brez vode. Zanima me ali je opcija, da bi v tem primeru lahko gnal vodno črpalko preko inverterja in 12V baterije (avtomobilske). Vem da je težava teh hidroforjev in nasploh elektro motorjev zagonski tok. Kaj mi priporočate? Je kakšna opcija z inverterjem?

PS: agregata se zaenkrat še nebi posluževal (mogoče v prihodnosti kdaj).

Primer:
https://ebatt.si/si/inverterji/9984-inv...

ima čisti sinus in ob peak moči gre tudi do 2000W

Hvala vam za odgovore in nasvete

Lep pozdrav

https://www.aliexpress.com/item/1005003...

Tole si vzemi močnejši model

int47 je 27. sep 2022 ob 20:02 izjavil:

Zagonski tokovi so 3 - 5x nazivnega toka. Lahko tudi do 7x.

Opozorilo si videl ?

If you run inverter with some heavy load / inductive load,
Please contact us before placing order.

Motor je induktivno breme.

12V @ 5kW je slaba ideja.
Če imel razsmernik 100% izkoristek:
Ko pride do razsmernika 9,5V (malo preden neha delat) bi imel (glede na ta kalkulator) na 1m 50mm2 kabla 0.5V padca napetosti pri 530A...

Avtomobilski akumulator ni mišljen za ciklično uporabo.

To bi uporabljal samo v primeru izpada električne energije na omrežju. V primeru izpada bi zagnal zadevo recimo enkrat na pol ure ali pa še to ne. Se pravi uporaba nebi bila intenzivna. Ko je prazen hidrofor pa do polnega pa recimo potrebuje cca 30 sekund do 1 minute.

jaz bi si omislil t-člen, 2x nepovratni ventil in pri izpadu bi poganjal manjšo črpalko preko baterije

accord37 je 27. sep 2022 ob 11:40 izjavil:

Pozdravljeni
Na vikendu se oskrbujem z vodo iz vodnjaka. Za črpanje uporabljam hidrofor (vodno črpalko) in sicer:
https://www.mimovrste.com/hidroforji/ei...
Po dokumentih je moč te črpalke 1050W ob delovanju.

Treba je razlikovati med W in VA, ki zahteva določeno previdnost. Tako kot mora biti na tehtnici enaka teža na obeh straneh, se morajo ujemati tudi enote za moči. Torej, agregat ti omogoča priklop porabnika moči 1050 W pri cos fi=1. Ker pa je cos fi črpalke ca 0,8 ali še celo manj je njenan navidezna moč je torej 1050/0,8=1313 VA. Poleg tega moraš pri črpalki upoštevati še zagonski faktor, ki je ca 6 - kratnik nazivnega toka, torej 6300 W in vsaj takšno moč naj bi omogočal agregat.

Zagon z zmanjšano napetostjo oz. mehki zagon, za črplke in ventilatorje ni primeren. Če ne gre z direktnim ali zvezda trikot, potem je edini primeren, frekvenčni zagon.

Pozdrav.

mirator je 29. sep 2022 ob 14:51 izjavil:

Zagon z zmanjšano napetostjo oz. mehki zagon, za črplke in ventilatorje ni primeren. Če ne gre z direktnim ali zvezda trikot, potem je edini primeren, frekvenčni zagon.

Tudi mene zanima, zakaj zagon z zmanjšano napetostjo asinhronskih elektromotorjev, obremenjenih z ventilatorsko karakteristiko, ni primeren? Ravno ventilatorska karakteristika ima to značilnost, da je moment bremena ob zagonu praktično nič - moment je proporcionalno odvisen od števila vrtljajev. Edino pospeševanje zagonskih mas bi lahko bil problem... Pa pri hidroforju kakšno brutalno tesnilo (stick-slip pojav)...

Lp

Jože

Zato, ker je moment odvisen od kvadrata napetosti in se lahko zgodi da pogonski elektromotor ob zagonu ne doseže omahnega momenta. Sem v živo doživel, da bi elektromotorju črpalke za požarno vodo, pri mehkem zagonu, kmalu pregorelo navitje (vsaj smrdeti je začelo, motor pa ni dosegel nazivnih vrtljajev). Mogoče mehki zagon pri manjših močeh ni problematičen.

Mirator, v svoji karieri sem imel opravka z mnogo črpalkami. Od nekaj kW do več 100 kW. Gnane so bile pretežno z mehkimi zagoni, tiste večje so imele vzporedno še kontaktorje, tako je bil mehak zagon samo za zagon in za ugašanje.

Kasneje je seveda bilo vedno več črpalk gnanih s frekvenčnimi pretvorniki.

Vendar vseeno, mehki zagoni so delali brez težav, nimam pa izkušenj z ogromnimi ventilatorji. Vendar tudi te obstajajo že dolgo in ne vem kako so jih v preteklosti gnali, ko še ni bilo frekvencerjev. Zvezda trikot, najbrž.

Pri nekaterih črpalkah, na primer vakuumskih sploh ne smeš uporabljat frekvenčnih pretvornikov. Razlog je ta, da mora delati na 100 % in ne z zmanjšanimi obrati. Za take enostavne operacije ne rabiš frekvenčnih pretvornikov, je dovolj malo bolj napreden mehak zagon.

Poleg tega morajo biti črpalke oz. elektro motorji in celotno ožičenje primerno za frekvenčne pretvornike. S tem mislim od ustreznih ležajev, do kablov z opletom, ozemljitev ipd.

Pozdrav.

Še malo pametovanja ... V preteklosti so se za težke zagone, če je bil v rabi asinhronski stroj, uporabljali motorji z drsnimi obroči na rotorju, preko katerih si imel dostop do rotorskega tokokroga. V ta tokokrog so se vstavili reostati, s katerimi se je nadzorovalo tok skozi rotor in s tem slip (zdrs). Ti reostati so pogosto bili tekočinski z vodno ratopino NaOH, NaCl ali modre galice. Globlje kot si pomočil elektrodo, nižja je bila upornost skozi raztopino.

Liquid rheostat @ Wikipedia

Obstajale so tudi posebne izvedbe izmeničnih enofaznih električnih strojev, namenjenih težkim zagonom. Najpogostejši je bil repulzijski motor, ki se je na začetku veliko uporabljal pri železniških vozilih in podobnih sistemih s teškim zagonom. Mislim, da novih ne proizvaja nihče več, nanje naletiš samo na kakšnih starih strojih.

Repulsion motor @ Wikipedia

Pa še nazorni prikaz zagona repulzijskega motorja:



Se opravičujem, sem moral malo "še pomnite" momenta privleči v debato...

Lp

Jože

Pozdrav.

Moram še eno sliko "pripopat":



Tekočinski reostat za zagon motorja nekdanjega ventilatorja za prisilno prezračevanje predora Bukovo na bohinjski progi...

Slika je snrta tukaj:

http://www.du-mors.si/sl/du-mo-severno-...

Lp

Jože