Slo-Tech - Mesec dni dolgo popotovanje je končano, James Webb (LWST) pa srečno na cilju. Danes okrog 18. ure po slovenskem času je teleskop še zadnjikrat prižgal motorje za skoraj pet minut in se utiril v orbito okrog točke L2. Z zadnjim manevrom je svojo hitrost spremenil za 1,6 metra na sekundo, s čimer se je uspešno utiril. Sedaj sledi še dolgotrajno umerjanje instrumentov.
Točka L2 je druga Langrageeva točka za sistem Sonce-Zemlja. Za vsak par nebesnih teles lahko obstaja pet teh točk, ki označujejo lege, v katerih ujet satelit (ali drugo manjše telo z zanemarljivo maso) miruje relativno na večji telesi. Gre torej za stacionarne rešitve problema treh teles. Prve tri točke so nekoliko nestabilne, četrta in peta pa sta stabilni. To pomeni, da predmeti, ujeti v L4 in L5, tam tudi ostanejo, ker perturbacije njihovih položajev povzročijo sile, ki jih silijo nazaj. Po drugi strani je iz točk L1, L2 in L3 sicer možno pasti brez popravljanja položaja, a za LWST to ne bo problem. Ne bo namreč miroval v točki L2, temveč bo krožil okoli nje po veliki halo orbiti. Takšne orbite so v sistemu treh teles stabilne, v realnem Osončju pa zaradi gravitacijskih vplivov ostalih teles vendarle terjajo občasne popravke. Zato ima JWST še dovolj goriva, da bo vsaj desetletje vztrajal v orbiti okrog L2.
Mimogrede, točka L2 je od Zemlje oddaljena 1,5 milijona kilometrov (Zemlja pa od Sonca 150 milijonov kilometrov). JWST bo okoli nje krožil z obhodnim časom šest mesecev po orbiti z apsidnima točkama 250.000 in 832.000 kilometrov.
še ena majčkena napaka v novici JWST je, ne LWST. James Webb , ne Lames Webb. In ja prve uporabne slike baje šele čez pol leta. Po fijasku z nekaterimi teleskopi, vem da nekateri astronomi ne priznavajo vesoljnih teleskopov, dokler dejansko ne vidijo "first light". Tako da še bo JWST malo čakal :>
Ni mi jasno kako ga spravijo v tisto ciklično orbito, ki naj bi jo uporabljal za polnjenje akumulatorjev... Tam ni ničesar okoli katerega bi naredil orbito..
Never trust a computer you can't throw out a window
Mi razloži kdo, kako pozicionirajo satelite na željeno točko? Za to naredit moraš imeti neko referenco. Predvidevam Zemljo. Ampak tvoj "teodolit" na zemlji mora biti prekleto precizen, da precizno pozicionira tako precizen seatelit precizno na željeno točko.
Ni mi jasno kako ga spravijo v tisto ciklično orbito, ki naj bi jo uporabljal za polnjenje akumulatorjev... Tam ni ničesar okoli katerega bi naredil orbito..
Vsake nekaj tednov se bo malo prdnilo čez motorje. Fajn zadeva tele L2 točke je, da za takšno poplesavanje potrebuješ zelo malo energije.
Mi razloži kdo, kako pozicionirajo satelite na željeno točko? Za to naredit moraš imeti neko referenco. Predvidevam Zemljo. Ampak tvoj "teodolit" na zemlji mora biti prekleto precizen, da precizno pozicionira tako precizen seatelit precizno na željeno točko.
Sicer o astronavigaciji ne vem veliko, vendar: referenca so lahko planeti v osončju. So zadosti blizu za precizno pozicioniranje preciznega inštrumenta.
Mi razloži kdo, kako pozicionirajo satelite na željeno točko? Za to naredit moraš imeti neko referenco. Predvidevam Zemljo. Ampak tvoj "teodolit" na zemlji mora biti prekleto precizen, da precizno pozicionira tako precizen seatelit precizno na željeno točko.
Sicer o astronavigaciji ne vem veliko, vendar: referenca so lahko planeti v osončju. So zadosti blizu za precizno pozicioniranje preciznega inštrumenta.
Dajte no, ljudje smo se znali orientirati po zvezdah še preden smo razvili pisavo. Kompletna srednjeveška mornarica je navigirala na zvezde, pa potem aviacija, preden smo prišli v vesolje in sedaj tudi sonde znajo gledat zvezde in se orientirati glede na shranjene karte. Če se zgodi kak šok, je prvi orientir sonce, kot najsvetlejši objekt daleč naokrog, potem pa vse ostalo.
Za natančno pozicioniranje objekta reda nekaj 100 km so zvezde predaleč. Paralakso zvezd merijo na nasprotnih točkah ekliptike, torej 300 miljonov kilometrov. Če bi zvezde bile dovolj, ne bi imeli toliko težav z navigacijo pred izumom kronometra.
Mislim, da ima un ta velik star razstavljen avion na Brniku (MD-82??) še vedno luknjo v stropu za zvezdno navigacijo. Nekoč je na TVju obujal spomine njegov pilot in govoril o navtični milji napake, če si pri določanju pozicije nekoliko zamudil... Za oceno velikostnega reda se zdi to zelo natančno.
Govorite o navigaciji na Zemlji, kjer se za določanje geografske širine kot referenca uporablja horizont. 1,5 miljona kilometrov stran horizonta ni. Zemlja je samo disk velikosti Lune, Sonce je približno enako veliko, kot ga vidimo od tod. Lahko uporabite še Luno, vendar za določitev položaja potrebujete še eno znano točko. Zvezde so predaleč, ostanejo planeti. Bližji so, bolje je. Če pa kak SloTehovc ve kej več o astronavigaciji: vnaprej sem radoveden.
Hvala za odgovore, ampak zgleda, da mi še vedno ni znano. Za fotografijo mi je jasno, da ni potrebno neke blazne preciznosti, ampak recimo GPS sateliti itd. Kako zaboga vedo na kakšni altitudi so zares, in če so pravilno obrnjeni. GPS predvidevam se orientira na nek signal (laser?) iz zemlje. Ampak kako zaboga veš, če je Parker Solar Probe na pravi trajektorji enkrat ko je 4 svetlobne minute daleč?? Za voyager sem slišal, da so imeli neko odprtino, ki je orientirala satelit proti soncu, zato, da so lahko komunicirali z njo.
Za pravilno orientacijo (=obrnjenost) so dovolj zvezde. Če poznaš navidezni položaj treh znanih je naprava hitro in natančno obrnjena proti ozvezdju, če fotografira, ali pa antena proti Zemlji, ko komunicira. Natančna umeščenost v prostor pa (zelo verjetno) zahteva bližje oporne točke. GPS sateliti se orientirajo in umeščajo na osnovi zakasnitve urnega signala iz zemeljskih oddajnikov. Pri tem uporabljajo elemente kvantne mehanike.
. 