V zadnjih dveh tednih se je glede na vladne podatke na portalu OPSI število sporočenih okužb (uporabljenih TAN kod) povečalo za kar petkrat ...
... in to s 50 sporočenih okužb na dan na nekje 300 sporočenih okužb na dan ... .
Skratka, preko aplikacije je naprej sporočenih le nekaj odstotkov vseh okužb - beri, skoraj nič. Pa še za ta sporočila ni povsem jasno, ali jih sploh kdo vidi. MJU namreč še vedno ne razkriva števila aktivnih uporabnikov, a iz objavljenih statistik lahko sklepamo, da jih ne more biti več kot nekaj tisoč, če sploh toliko. Povsem možno je namreč, da je več kot polovica uporabnikov takih, ki si aplikacijo namestijo ob prejemu pozitivnega izvida, vanjo vpišejo okužbo, nato pa nanjo pozabijo. Tako vse skupaj ne koristi skoraj nikomur. Kdo predstavlja drugo polovico - najbrž zaposleni na MJU ? - ni povsem jasno. A splošna aplikacija aplikacije še vedno nima.
Na nizko zanimanje vsekakor vpliva tudi dejstvo, da je bila zadnja posodobitev aplikacije maja lani, torej pred več kot pol leta. Govorimo o verziji 1.14, ki je že precej stara - nemški izvirnik CoronaWarnApp (CWA) je vmes skočil že na verzijo 2.0 in je zdaj na 2.16. Nova CWA ima številne koristne funkcije - kot so shranjevanje DCP potrdila, naročanje na teste, in drugo - stvari, v katerih uporabniki vidijo korist, zato ohranjajo aplikacjo na svojem telefonu. Naša ostaja tam kjer je v bistvu bila na samem začetku.
Tudi plačila po vzdrževalni pogodbi so se očitno ustavila. Zadnje je bilo 6. avgusta lani, plačano pa je bilo iz evropskih sredstev.
Povedna slika stanja informatike v državi ...