Vir: Ministrstvo za pravosodje
Gre za izjemno pomemben zakon, ki bo zamenjal že precej zastareli ZVOP-1 in na sistemski ravni uredil določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), ki je bila sprejeta že leta 2016 in se polno uporablja že tri leta. Čeprav imajo uredbe avtomatično veljavnost v državah članicah, je prenos v nacionalni pravni red vseeno pomemben, saj ureja določbe, ki jih uredba ne. Tak primer so na primer pogoji za videonadzor in biometriko, kar GDPR izrecno prepušča državam članicam, drugi pa kazenski del, saj je brez predpisanih glob GDPR v Sloveniji trenutno brezzobi tiger. Predlog zakona ureja postopek pred zavezanci, pritožbeni postopek pri Informacijskem pooblaščencu, njegovo nadzorstveno funkcijo, opredeljuje prekrške, ki niso že v sami GDPR, in določa globe za kršenje GDPR in ZVOP-2.
Priloga je tudi pravilnik o zaračunavanju stroškov. Slovenija je zadnja država članica, ki bo sprejela potrebno zakonodajo v zvezi z GDPR. Po prvotni časovnici bi bili morali zakon sprejeti najpozneje v prvi polovici leta 2018, a je ležal v predalih vse do letos. Je pa parlament lani novembra sprejel Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPPOKD), ki ureja varstvo osebnih podatkov pri pregonu kaznivih dejanj.
