Slo-Tech - Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) je stopila v veljavo že leta 2016, dve leti kasneje se je začela izvajati v praksi. Predvidevala je, da posamezne članice EU sprejmejo nacionalne zakone, ki naj bi podrobneje uredili nekatere vidike varstva osebnih podatkov. Pisarna Informacijske pooblaščenke in Ministrstvo za pravosodje sta družno zagrizla v kislo jabolko. Tako smo imeli v zadnjih nekaj letih kar nekaj osnutkov zakona. Nekateri so celo doživeli svoj dan v državnem zboru. S četrtim predlogom nam je vendarle uspelo, decembra 2022 je parlament z večino glasov potrdil nov zakon. Po skoraj petih letih zamude je ZVOP-2 naposled ugledal luč sveta in se danes pričel uporabljati. V tem ne ravno kratkem obdobju nam je zaradi doslednega upoštevanja pravice do lastnega tempa uspelo razdražiti Evropsko komisijo, celo do te mere, da nam je kot zadnji državi članici EU, ki zakona še ni sprejela, zagrozila z globami. A naposled je porod, čeravno z nemalo zapleti, uspel.

Kaj novega torej...

Slo-Tech - Po javni razpravi, ki je potekala maja (svoje pripombe je podal tudi Informacijski pooblaščenec), in sledečem medresorskem usklajevanju je novi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) naposled priromal na vlado.

Gre za izjemno pomemben zakon, ki bo zamenjal že precej zastareli ZVOP-1 in na sistemski ravni uredil določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), ki je bila sprejeta že leta 2016 in se polno uporablja že tri leta. Čeprav imajo uredbe avtomatično veljavnost v državah članicah, je prenos v nacionalni pravni red vseeno pomemben, saj ureja določbe, ki jih uredba ne. Tak primer so na primer pogoji za videonadzor in biometriko, kar GDPR izrecno prepušča državam članicam, drugi pa kazenski del, saj je brez predpisanih glob GDPR v Sloveniji trenutno brezzobi tiger. Predlog zakona ureja postopek pred zavezanci, pritožbeni postopek pri Informacijskem pooblaščencu, njegovo nadzorstveno funkcijo, opredeljuje prekrške, ki niso že v sami GDPR, in določa globe za kršenje GDPR in...

Slo-Tech - Ministrstvo za pravosodje je v petek v javno razpravo ter v strokovno in medresorsko usklajevanje posredovalo predlog novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki na sistemski ravni izvaja določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov iz leta 2016 (znana tudi po angleški kratici "GDPR"). Pred tem so novembra v Državnem zboru sprejeli tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPPOKD), ki ločeno ureja varstvo osebnih podatkov posameznika, ki je obravnavan zaradi kaznivih dejanj pred represivnimi organi.

Na spletni strani ministrstva so zapisali, da predlog ZVOP-2 ohranja visoke standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in dopolnjuje Splošno uredbo v delu, kjer ta urejanje prepušča državam članicam Evropske unije. Predlog ureja tudi prvostopenjski postopek pred zavezanci za varstvo osebnih podatkov, pritožbene ter nadzorne postopke pred Informacijskim pooblaščencem, določa prekrške za kršitve, ki niso zajeti že v Splošni...

Informacijski pooblaščenec - Dobri dve leti po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR) je slovenski sodni sistem prišel do spoznanja, da Informacijska pooblaščenka ni pooblaščena, da bi sankcionirala njene kršitve, saj še ni bil sprejet zakon, ki bi ji takšno pooblastilo tudi dal.

Kaj se je zgodilo?

Afera Hrvaška parkirišča. Kot smo na veliko slišali v zadnjih tednih, na Hrvaškem vsako leto letuje veliko Slovencev. Ti tudi veliko parkirajo, včasih očitno tudi brez plačila parkirnine. Nekateri lastniki parkirišč so se odločili izterjati neplačano parkirnino. Da pa bi identificirali prekrškarje, so najeli slovenske odvetnike, ki so za njih pridobil podatke o imetnikih registrskih tablic, nakar so jim potem na dom pošiljali opomine. To seveda ni bilo povšeči prekrškarjem, ki so nadnje poslali pisarno Informacijske pooblaščenke. Ta je menila, da je bila celotna shema pridobivanja in izmenjave osebnih podatkov nezakonita, zato je eni taki odvetniški pisarni izrekla globo v višini 12.510...

ECJ - Ponudnik spletne strani, ki uporablja Facebookov gumb »Všeč mi je«, se šteje za skupnega upravljavca osebnih podatkov, ki jih ameriški spletni velikan Facebook na ta način zbere o obiskovalcih njegove spletne strani. Je namreč tisti, ki se je odločil ta gumb postaviti na svojo spletno stran in s tem Facebooku pomagati pri zbiranju podatkov o obiskovalcih. Posledično ima iz tega naslova nekatere dolžnosti po predpisih o varstvu osebnih podatkov. Tako je ta teden razsodilo Sodišče Evropske unije v primeru nemške nevladne organizacije za zaščito uporabnikov interneta Verbraucherzentrale NRW proti nemškemu modnemu portalu in zagrizenemu uporabniku Facebookovih vtičnikov Fashion ID.

Facebook kot prednost pred konkurenco
Sodišče je v omenjenem primeru ugotovilo, da...

Slo-Tech - Sodišče EU trenutno odloča o zahtevku španskega državljana, ki med googlanjem po svojem imenu in priimku med rezultati najde povezave na 15 let star časopisni članek o tem, da je država izvedla javno dražbo njegove nepremičnine zavoljo neplačanih prispevkov za socialno varnost. To naj bi prožilo negativne asociacije o njemu (da še vedno ne plačuje prispevkov, op.p.) in mu povzročalo osebno škodo. Ko se je obrnil na časopis glede izbrisa, je bil zavrnjen, saj je bil zadevni članek leta 1998 objavljen na podlagi zakonske obveznosti do objave oklicev za javne dražbe v dnevnem časopisju. Njegova pravilnost ni sporna (pravice do popravka torej ni), kot tudi ni dvomov o tem, da bi bil spisan z nameni...