sistem FLoC
vir: GoogleJanuarja lani so pri Googlu napovedali, da nameravajo v roku dveh let iz brskalnika Chrome odstraniti vse sledilne piškotke tretjih strank. Ideja sicer v načelu sledi splošnemu gibanju na področju spletnih brskalnikov, ki v zadnjem času množično obračajo hrbet oglaševalskim piškotkom, oziroma uporabnikom omogočajo natančnejši nadzor nad njimi. Toda ker je Google vendarle eden največjih oglaševalcev na svetu, je ob novici marsikdo zastrigel z ušesi. Seveda se v velikanu niso odločili na mah zavreči največjega dela svoje denarne pogače, temveč želijo "tuje" piškotke nadomestiti z novo platformo, imenovano Privacy Sandbox in zasnovano na sistemu, imenovanem Federated Learning of Cohorts, oziroma FLoC.
Premisa je naslednja: brskalnik bi uporabniku še vedno sledil po spletu in beležil njegove navade, toda podrobnejši podatki bi ostali na lokalni napravi. Medtem bi Googlov oblak navade uporabnikov na internetu posplošil v nekaj skupin (cohorts) in posameznika pospravil vanje. Googlove stranke, torej oglaševalci, bi kot podatek prejeli zgolj takšno uporabnikovo statistično skupino in torej ne njegovih natančnejših karakteristik pohajkovanja po trgovinah s spodnjim perilom, zato v Googlu pravijo, da gre za način, ki uporabnike bolje ščiti pred zlorabami njihove zasebnosti. Vsaj tako je v teoriji.
V praksi je bil odziv močno negativen v praktično vseh segmentih spletne industrije, ki ni oglaševalska. Aktivisti, kot so pri Electronic Frontier Foundation, so bili ogorčeni nad zamislijo, ki da malo rešuje in povzroča nove probleme. Brskalniki in servisi, kot sta Vivaldi in DuckDuckGo, so zelo hitro blokirali FLoC, še posebno podrobni pa so bili v svojem odklonilnem stališču pri Bravu, kjer trdijo, da tudi FLoC še vedno omogoča precej večje sledenje posamezniku, kot bi nam to radi predstavili v Googlu. Tudi velikani, kot sta Apple in Microsoft, so bili do ideje zadržani - toda bržkone bolj zato, ker v tem trenutku vsi snujejo kakšno konkurenčno rešitev. Za nameček problem ni zgolj zasebnostne narave, saj Google s Privacy Sandboxom uporabnika na nek način zapira v svoj vrtiček, kar bi lahko pomenilo kršitve zakonov o konkurenci. To je tudi eden od argumentov v preiskavi zoper Google, ki jo je Evropska Unija sprožila pred nekaj dnevi.
Vse to je Google prisililo, da se usede nazaj za risalno mizo in uvedbo bolje zastavi. Iz zapisanega je razvidno, da se velikan zamisli nikakor ne bo odpovedal, temveč jo namerava izpeljati počasneje, bolj odprto in z upoštevanjem pripomb. Tako naj bi pozno v prihodnjem letu in na začetku 2023 najprej lansiral programske vmesnike za sledenje, komunikacijo z oglaševalci in izdelavo skupin. Takrat bodo morali tudi videti, ali blokiranje FLoC v drugih brskalnikih oglaševalce bistveno prizadane, kar je eden od strahov v branži. Nato naj bi sredi leta 2023 v treh mesecih zmetali piškotke v koš. Če seveda ne bodo EU in ZDA imele resnih pomislekov.
