vir: Bloomberg
Na eni strani je povpraševanje močno poraslo zaradi več dela in zabavanja od doma, po drugi strani pa je epidemija najprej pretrgala distribucijske verige, kasneje pa so dodatne udarce prizadejali mraz v Teksasu, suša na Tajvanu in požari na Japonskem. Težave niso le v proizvodnji čipov, temveč tudi v dosegljivosti silicijevih rezin in substratov za pakiranje čipov.
Najbolj so se ušteli proizvajalci avtomobilov, ki so lani spomladi množično odpovedovali pogodbe, ko je proizvodnja avtomobilov padla, po stabilizaciji povpraševanja jeseni pa so želeli nazaj. Proizvajalci čipov so jih tedaj postavili na konec vrste, ker so vmes kapacitete zakupili že drugi. Imajo pa v avtomobilski industriji še en ovinek. Medtem ko proizvajalci računalnikov večinoma komunicirajo neposredno z livarnami, so proizvajalci avtomobilov čipe outsourcali, tako da se ne morejo neposredno pogajati.
Industrija polprevodnikov ne mara hitrih sprememb, saj postavljanje linij traja tedne, potem sledi testiranje čipov in šele nato proizvodnja. Dobavni roki so tudi za ostale čipe poleteli v nebo, dodatnih kapacitet pa v kratkem času ni možno zagotoviti. Nove tovarne bodo nared šele čez nekaj let, a tudi te bodo strateške, torej prilagojene dolgoročnim trendom v prihodnosti, ne pa trenutni mrzlici.
Čipi so različnih oblik, velikosti in seveda cen. Ne gre le za nekaj sto dolarjev vredne najzmogljivejše procesorjev. Povsem enak problem povzroča nedobavljivost dolarja vrednih čipov, ki skrbijo za osvetlitev zaslona. Te potrebujejo praktično vse naprave, od telefonov do hladilnikov, saj je povsod vsaj kakšen majhen zaslon. In teh čipov ni. Posledično se različna elektronika draži. Paneli LCD so se od lanskega januarja do letos podražili za 100 odstotkov, kar se bo slej ko prej prevedlo tudi v ceno končnih izdelkov.
