Neintuitiven uporabniški vmesnik je Citigroupu povzročil 900 milijonov dolarjev škode

MrStein je 21. feb 2021 ob 22:15 izjavil:

Itak.

Phantomeye je 21. feb 2021 ob 22:12 izjavil:

Namesto, da se vmesnik gradi z navadne ljudi v mislih.

Z ciljno publiko v mislih.

ma ja, lapsus.

HotBurek je 21. feb 2021 ob 22:16 izjavil:

Kako bi na enostaven način vedel, da z avtom neki ne štima oz. vedel kje se nahajajo ročke za brisalce, tekočino itd.

Kako se že na mercedesu prižge šajbmbriserje?

Oporekam mišljenju, da bi načrtovanje uporabniškega vmesnika za ne-programerje (navadne ljudi), moralo biti prepuščeno programerju in zgolj napisati navodila, kako ta vmesnik uporabljati. Namesto, da se vmesnik gradi z navadne ljudi v mislih.

Jst pa temu oporekam; t.i. navadni ljudje bi morali znati brat navodila in se prilagodit, tisti ki sestavlja stroj pa naj naredi tudi interface zanj.

Kot da bi gradil hišo - pa risanje načrta prepustil delavcem, ki so prišli zidat in beton mešat, ampak ok.

HotBurek je 21. feb 2021 ob 22:21 izjavil:

Nehi bluzit.

Načrt nariše gradbeni inženir, zidar pa dela po načrtu.

Nobenega fdv/ekonom kadra ni tu zraven.

Navadn blefer...

Točno to, načrtovalec / oblikovalec nariše, ti pa delaš po načrtu - simple. sem vedel, da boš razumel :)

tole pričkanje na slo techu je dober primer, kako se ne komunicira. vsak trobi svoje, nobene ne ve, o čem drugi govori. vsak govori o nekem svojem primeru. stvari so različne, odvisno od primera do primera oziroma od področja.

HotBurek je 21. feb 2021 ob 23:11 izjavil:

Tvoje zapise jst dojamem, kot dvoumne oz. si nasprotujoče.

načrtovalec / oblikovalec nariše = programer sprogramira

ti pa delaš po načrtu = uporabnik prebere navodila, in uporablja program


Ampak tvoji zapisi pravijo, da zagovarjaš kontra? Jst tebe razumem, kot da vmesnik definira uporabnik, in ne tisti, ki napiše program.


A: Za mene je prvi korak stroj, katerega posledica je interface. In potem še navodila za uporabo. Šele potem pride uporabnik, ki se usede za mizo, prebere navodila in po njih uporablja stroj.

B: Od tebe pa kot da praviš, da je kontra smer taprava. Se prav, da prvo uporabnik napiše navodila za uporabo, potem definira interface, in na koncu programer po teh navodilih spiše vmesnik, s katerim se upravlja s strojem.


Ne zdej mučkat. A ali B ?


p.s.: Se opravičujem za potencialno edži komentarje. Dones sem neki razjarjen...

Narobe sva se razumela. Uporabnik ničesar ne definira. Načrtovalec naredi research, da vidi, kakšne so potrebe uporabnikov, torej za kakšno ciljno skupino gre. Na to pa na podlagi ugotovitev načrtuje - zriše uporabniški vmesnik, da je ta čimbolj intuitiven. Saj se s tem zmanjša verjetnost napak. Če gre za kompleksno programje ali stroj, se napiše navodila in organizira izobraževanja. Ker kompleksnih programov in strojev ne moreš poenostaviti na dva gumba.

Ampak, to ne pomeni, da je pametno narediti inteface, ki je razumljiv le programerju - ker sledi njegovi logiki in to reševati z nekimi prekomerno kompliciranimi navodili.

Dober primer je tisti avion B-17 z dvema identičnima ročkama, kjer uporaba napačne ročke v napačnem trenutku pomeni nesrečo. Inženir tega ni predvidel, ker on je naredil dve ročki in ni pričakoval, da se bo zgodilo, da bo pilot zagrabil napačno (glede na to, da sta bili iste oblike in postavljeni zelo blizu). Pa lahko pilot v nulo pozna pravila.

kuall je 21. feb 2021 ob 23:16 izjavil:

tole pričkanje na slo techu je dober primer, kako se ne komunicira. vsak trobi svoje, nobene ne ve, o čem drugi govori. vsak govori o nekem svojem primeru. stvari so različne, odvisno od primera do primera oziroma od področja.

eh, če bi se vsi strinjali, slotech ne bi obstajal :)

Phantomeye je 21. feb 2021 ob 22:23 izjavil:

HotBurek je 21. feb 2021 ob 22:21 izjavil:

Nehi bluzit.

Načrt nariše gradbeni inženir, zidar pa dela po načrtu.

Nobenega fdv/ekonom kadra ni tu zraven.

Navadn blefer...

Točno to, načrtovalec / oblikovalec nariše, ti pa delaš po načrtu - simple. sem vedel, da boš razumel :)

Seveda gradbeni inženir sam ne nariše ničesar. Nariše arhitekt, ki je strokovnjak za oblikovanje prostorov. Arhitekt razume potrebe ljudi, psihologijo, itd.

Jasno, na Balkanu vse nariše in sestavi gradbeni delavec. Ker on je "majster", on obvlada vse.

Aja, 640k should be enough for anybody... tudi to je rekel nek "majster".

TESKAn je 21. feb 2021 ob 20:29 izjavil:

Jure14 je 21. feb 2021 ob 20:00 izjavil:

Phantomeye je 21. feb 2021 ob 19:46 izjavil:

Dat not en if stavek z message alertom je mnogo ceneje kot pa, da nekdo ponesreči brez potrditve sproži eno operacijo, ki lahko povzroči milijonsko škodo.

In potem dobiš eno okno več, kjer upirabnik avtomstsko pritisne Enter. Sploh ne bere.
Tako kot pri cookie obvestilih. Ne bereš, samo poiščeš gumb Sprejmi.

Za take dodaš še okno, kjer napišeš 'Klikni ok za preklic'. Če ne bere, se bo naslednjič potrudil .

Tebe bi bili veseli pri tej banki.
Glede na to, da e v take programe ponavadi s tipkovnico vnaša (ine klika z miško), bi jim ti ob izvedbi prenosa dodal še 2 dodatna pritiska (puščica in Enter).
Konec prvega dneva bi te vsi referenti klicali in pošiljali nekam, konec tedna pa še šef.
"A mislite da smo bedaki, pa da tega ne znamo? Če hočem narditi prenos, ga izvedite, brez vprašanj. Če želi narediti interni prenos, bom že oznalil tisto polje."

Sem že imel podoben kaliber uporabnike.
Na koncu se mi ni več dalo pregovarjat, pa sem naredil z vsemi slovničnimi in zakonskimi napakami, tako kot so hoteli.

Jure14 je 22. feb 2021 ob 10:14 izjavil:

TESKAn je 21. feb 2021 ob 20:29 izjavil:

Jure14 je 21. feb 2021 ob 20:00 izjavil:

Phantomeye je 21. feb 2021 ob 19:46 izjavil:

Dat not en if stavek z message alertom je mnogo ceneje kot pa, da nekdo ponesreči brez potrditve sproži eno operacijo, ki lahko povzroči milijonsko škodo.

In potem dobiš eno okno več, kjer upirabnik avtomstsko pritisne Enter. Sploh ne bere.
Tako kot pri cookie obvestilih. Ne bereš, samo poiščeš gumb Sprejmi.

Za take dodaš še okno, kjer napišeš 'Klikni ok za preklic'. Če ne bere, se bo naslednjič potrudil .

Tebe bi bili veseli pri tej banki.
Glede na to, da e v take programe ponavadi s tipkovnico vnaša (ine klika z miško), bi jim ti ob izvedbi prenosa dodal še 2 dodatna pritiska (puščica in Enter).
Konec prvega dneva bi te vsi referenti klicali in pošiljali nekam, konec tedna pa še šef.
"A mislite da smo bedaki, pa da tega ne znamo? Če hočem narditi prenos, ga izvedite, brez vprašanj. Če želi narediti interni prenos, bom že oznalil tisto polje."

Sem že imel podoben kaliber uporabnike.
Na koncu se mi ni več dalo pregovarjat, pa sem naredil z vsemi slovničnimi in zakonskimi napakami, tako kot so hoteli.

Hej, če mi da na pisno, it's his funeral.

Phantomeye je 22. feb 2021 ob 10:36 izjavil:

Mislim poglej sliko. Namesto, da bi program zahteval, da OZNAČIŠ, če hočeš poslat nekaj iz hiše. Moraš označit, da NE POŠLJE. In označit moraš kljukice zraven PRAZNIH vnosnih polj. I mean, come one. Intuitivnost je pa kje?

Sploh pa, če bereš originalno novico. Software IMA alerte, za katere mi tukaj nasprotujete. Ampak niso ustrezno implementirani.

Torej, osebno menim, da je softver vedno naravnan na pozitivni scenarij, kar pomeni, da se denar nakazuje ven. Zato je kljukanje kljukic, da naj se denar kompenzira, oz. nakaže na interni račun pač posebni negativni scenarij.

Kakorkoli že, zdaj bo pač Citi morda malo bolj razmislila, preden bodo dali ven outsorcat večja nakazila.

Če pa je možno na nivoju softvera kaj narediti? Ja, sigurno je možno dodati dodatne kontrole, rekapitulacijo, whatever.

Samo je vprašanje, koliko to slabša prouktivnost, pa dejansko prispeva k večji varnosti. Jaz pač mislim, da dodaten dialog ali karkoli, ne prispeva natanko nič.

bbbbbb2015 je 22. feb 2021 ob 23:32 izjavil:

Phantomeye je 22. feb 2021 ob 10:36 izjavil:

Mislim poglej sliko. Namesto, da bi program zahteval, da OZNAČIŠ, če hočeš poslat nekaj iz hiše. Moraš označit, da NE POŠLJE. In označit moraš kljukice zraven PRAZNIH vnosnih polj. I mean, come one. Intuitivnost je pa kje?

Sploh pa, če bereš originalno novico. Software IMA alerte, za katere mi tukaj nasprotujete. Ampak niso ustrezno implementirani.

Torej, osebno menim, da je softver vedno naravnan na pozitivni scenarij, kar pomeni, da se denar nakazuje ven. Zato je kljukanje kljukic, da naj se denar kompenzira, oz. nakaže na interni račun pač posebni negativni scenarij.

Kakorkoli že, zdaj bo pač Citi morda malo bolj razmislila, preden bodo dali ven outsorcat večja nakazila.

Če pa je možno na nivoju softvera kaj narediti? Ja, sigurno je možno dodati dodatne kontrole, rekapitulacijo, whatever.

Samo je vprašanje, koliko to slabša prouktivnost, pa dejansko prispeva k večji varnosti. Jaz pač mislim, da dodaten dialog ali karkoli, ne prispeva natanko nič.

Ne prispeva nič? Par sekund za potrditev tako velike transakcije (900 milijonov) ni nič. Tudi mene je nekrat ena aplikacija opozorila, če sem prepričan, da želim poslati 9000 €, ker sem jih nameraval poslati 90€. Če tega ne bi bilo, potem bi porabil veliko več časa, da bi popravil svojo napako.