Zakaj vodikovi avtomobili in tovornjaki NISO prava stvar

WizzardOfOZ je 27. okt 2020 ob 15:12 izjavil:

Erik39 je 27. okt 2020 ob 15:02 izjavil:

pri tem da "tankam" elektriko dve uri in pol ure

Elektriko tankaš manj kot pol ure za napolnjenjega 400 km dosega (v dveh 15 minutnih seansah). Plus 400 km od ki si jih nafilal čez noč je skupaj 800 km.

Nakladaš.

Domači ZOE se polni uro in pol za 200 kilometrov in to na najhitrejši polnilnici v ljubljani. Tako da ti ne verjamem.

Ne nakladam. Poglej tesla model 3 (Zoe je izjema, ker ima samo 22 kW AC polnjenje, hitrega DC polnjenja sploh nima ), Model 3 250 km v četrt ure :

mn je 27. okt 2020 ob 15:13 izjavil:

Erik39 je 27. okt 2020 ob 15:11 izjavil:

Izredno dvomim da bo šla država "the extra mile" samo z namenom da zatre tehnologijo, ki ji omogoča doseganje okoljskih ciljev h katerim se je zavezala v okviru evropske unije. Če bi bi plačala mastne kazni in bi za kazni zdajala več kot bi profitirala pri več pobranem davku.

Če se bo to delalo, se bo na nivoju EU. Zakaj misliš, da je bil Galileo vzpostavljen? In to ne bo narejeno da se zatre tehnologijo, ampak da se zaščiti vire prihodkov proračuna. Tehnologija bo napredovala.

Znano je da ICE vozila z svojim onesnaženjem povzročijo veliko večje stroške kot bi jih povzročili če bi se folk vozi na elektriko. Močno dvomim da bi EU ali pa države same sebi pljunile v faco. Močno dvomim. In kot pravim tudi če država pobere enako davka na leto od vseh voznikov (nevem miljrdo evrov na let, številka je samo kot primer), bo na koncu strošek še vedno manjši, ker električna vozila porabijo 4x manj energije.

Dve smernici moramo upoštevati:
učinkovitejša raba energije
čistejša raba energije
Najbolje bi bilo združiti oboje. Zdej, če bi upoštevali vse eksterne stroške, bi bil razvoj že daleč naprej. Tako pa se (zaradi ohranjanja statusov) prilagajamo kratkoročni ekonomiji in ekonomiki.
(bo že mularija plačala, tako ali drugače)

Valvoline je 27. okt 2020 ob 15:41 izjavil:

Nexo je SUV varijanta, primerjaj z model 3 ali X, ni smiselno primerjat z model s. Ce bi nexova tehnologija bila v sedan varijanti bi doseg bil verjetno krepko cez 1000km.

No pa mi pokaži vodikovega v sedan vrjanti. Sicer pa: Pa ga primerjej z Model y SUV: velja isto 100 kWh za preračunanih 600 km prevoženih.

https://ev-database.org/car/1182/Tesla-...

Pri Hyundai Nexo moraš začet z 386 kWh pred stiskanjem in elektrolizo za isto razdaljo 600 km, pri električnem pa samo 100 kWh.

Model Y long range ima realen domet pod 400km, kar je dalec od nexovih 600km (+50%) Ne vem kaj ti ni jasno.

Lih to ni res. Pa zakaj misliš da sem dal link iz EV database prej, a misliš da za okras? Ne, dal sem ga zato, da ga boš kliknil. Kar je na EV database so realni dosegi, ki se jih dobi v realnosti (nisto to specifikacije proizvajalcev). Model Y ima 72,5 kWh baterijo in doseže 425 km realnega dosega. Sedaj pa izračunaj:

600/425= 1,41
72,5 kWh x 1,41 = 102 kWh (in sem lepo prej napisal da je cca 100 kWh).

Še enkrat link:
https://ev-database.org/car/1182/Tesla-...

Ce ima y 80kwh baterijo je to 120kwh vodika v nexu (verjetno se vec, ker ni tako aerodinamicen)

Niti približno. Za proizvest 6,5 kg vodika (ki nosijo 216 kWh energije) je vodikov avto potreboval 386 kWh električne energije in z njo naredi 600 kilometrov.

Da Modey Y naredi 600 kilometrov potrebuje 110 kWh električne energije (upoštevan še izkistek polnjenja). Razlika je več 3,5 kratna.

Erik39 je 27. okt 2020 ob 16:17 izjavil:

600kwh pravis 2.3T (pa je dalec od tega, verjetno najmanj 50%+)

Je kar točno toliko. Za celice kot sem napisal. Pogooglaj Samsung 35E 18650 energy density in boš dobil da je 263 Wh na kg. To pomeni da rabiš 3,8 kg za shranit 1 kg. Pomnoži 3,8 krat 600 kWh in boš dobil 2,3 tone. Računej še par 100 kg za ohišje bms in thermal management sistem. To je pa to.

LOL. Na tolk baterij bo samo hladilne tekocine najmanj 100 litrov. Ohisje z kabli ter elektriko verjetno bolj proti 500kg, tak da optimisticnih 3T za vse skupaj. Tu pa mas npr 3x tank za po 10kg h2 + FC + 30 kil H2 kar se teze tice, enostavno ni primerjave. Enivej, odlocilna bo cena vodika, tako kot velja za vse energente, tudi za strom. Ce bi strom danes obdavcil podobno derivatom, evja noben ne bi povohal, da ne omenjamo se subvencije in kup drugih ugodnosti.

No vsaj pri huyndaiju delajo z polno paro.
https://www.cnet.com/roadshow/news/hyun...
Sem pa jaz malo se ustel z stevilkami, 400km z 32kg je spec. Sem mislu da bo vec.
Ps.
Pri tovornjakih je vsak dodaten kg osnovne teze problem, ker je zakonsko omejena skupna teza vozila. 2T vec teze zarad baterij pomeni 2T tovora manj.

Invictus je 27. okt 2020 ob 16:44 izjavil:

Airbus gre tudi na vodik. Očitno se splača...

Pri letalih itak baterija zarad teze ne pride v postev.

......."The performance of our fuel-cell truck for Switzerland is equivalent to that of a battery electric truck equipped with at least 600 kWh of battery capacity," said Martin Zeilinger, head of R&D for commercial vehicles at Hyundai Motor Company. That would be a 3.8 metric ton battery.....

Vse je povedano.

To so besede hyundaijevega direktorja oddelka za transportna vozila, ni to toyota. Hyndai btw izdela in proda tudi veliko EV (skupaj z hcerisko kio), kona je med boljsimi po dometu ter ucinkovitosti. On ze ve kaj govori, ne tolce bucke na pamet kot ti.
ps.
se vedno nisi razumel bistvo problema, 3 ton vec osnovne teze zarad baterij je to 3 ton manj tovora za prevazat, kar je za transportni biznis katastrofa.

To so besede hyundaijevega direktorja oddelka za transportna vozila, ni to toyota. Hyndai btw izdela in proda tudi veliko EV (skupaj z hcerisko kio), kona je med boljsimi po dometu ter ucinkovitosti. On ze ve kaj govori, ne tolce bucke na pamet kot ti.

Ne, ti nisi zatopil kaj govori. Ali je možno narediti tako slab battery pack da za 600 kWh rabiš 3,8 tone? Da to je možno. To je energijska gostota 157 Wh na kg na ravni battery packa. VENDAR da pa se dosežt tudi 200 Wh na kg na ravni packa. On je rekel 3,8 tone, jaz sem rekel 3 tone: oboje je možno, prav imava oba (osvisno katere celice uporabiš), BUT does it really matter? Odgovor je NE! 0,8 tone razlika, k da ma veze!

Hyndai btw izdela in proda tudi veliko EV (skupaj z hcerisko kio), kona je med boljsimi po dometu ter ucinkovitosti.

Vem te svari bolje kot ti, pa brez zamere.

se vedno nisi razumel bistvo problema, 3 ton vec osnovne teze zarad baterij je to 3 ton manj tovora za prevazat, kar je za transportni biznis katastrofa.

Sem razumel bistvo, ti pa ga nisi. 3 tone več osnovne teže zarad baterij je 3 tone manj tovora SAMO TAKRAT kot je tovornjak naložen do maksimalne dovoljene teže, kar je redko. V večini ostalih primerov pa 3 tone več baterij ne vpliva na količino tovora, ker je omejitev VOLUMEN tovornega prostora (to sem ti že najmanj 3x povedal pa nič ne zastopiš).

3 tone baterij predstavlja 7,5 % teže tovorjaka. Ni to nek velik procent. In še to pri večini primerov bo količina tovora ENAKA. Definitvno se bolj splača vozit z 5x cenejšim govivom (=električni tovorjak), ki predstavlja večino stroškov, kot pa 1x na 10 veženj peljati 7 % več tovora. Katastrofa je cena vodika.

Kje pri nas lahko hitro polniš za majhen denar?

Odvisno kaj je zate hitro polnjenje. Je polnjenje z 100 km dofilanega dosega na uro doma že hitro ali ne? Ker doma lahko filaš z 100 km dosega vsako uro polnjenja. Če pa misliš DC hitro polnjenje pa: 95 % polnjenja je doma čez noč. Tudi če je tistih 5 % polnjneja na poti (na roadtripih) po ceni malo nižji kot za dizel, se to ne pozna v končni računici, ker 95 % polnjenja polniš doma čez noč za 1,3 EUR na 100 km.

Kje v sloveniji je taka polnilnica? Kakšna je cena polnjnja netesle?

V Sloveniji zaenkrat imaš 150 kWh polnjenje, kar pomeni nekje 20 minut za 250 km dosega ( namesto 15 minut na tej polnilnici na videu). Sicer pa čez par let boš imel pa tudi take polnilnice kot so na videu tudi v Sloveniji. Čeprav a ma res tolk veze al je 15 al 20 minut? Cena polnjenja netesle je 1,3 EUR na 100 km v domači garaži čez noč, na poti pa imaš polnilnice z še vedno manjšo ceno kot za dizel. Pa vedi, ene 95 % polnjenja vozniki EV-jev naredijo čez noč, ker po poti polniš šele ko pokuriš tisti doseg ki si ga nafilal ponoči, kar je pri modelu 3 500 km. In koliko dni na leto narediš več kot 500 km v enem dnevu (to je nekje 4 ure vožnje konstantno). Morda 1 ali dva dneva.

Valvoline je 27. okt 2020 ob 17:19 izjavil:

Velika vecina mednarodnega tovornega prevoza so sleparji obremenjeni do zakonskega maksimuma (raje se malo cez, sploh ce se prevaza znoter eu). Lokalci so tudi veckrat cez, sploh ce se prevaza surovina, razni kovinski izdelki, gradbeni materijal itn.

Prevozniška podjetja pravijo da nimaš prav. Pravijo da je v večini primerov omejitev volumen, ne pa teža. Pa tudi če prevzamemo da je to res (pa ni), še vedno gre samo za par procentov več tovora. Da bi za par procentov več tovora vozil z 5x dražjim gorivom(=vodik), bi bila neumnost da večje ni.

Noben se ne ve kaksna bo cena vodika k bo na voljo in bolj razsirjen

Definitvno vsaj trikrat večja za prevozit isto razdaljo, ker je to omejitev same tehnologije, ki ima 3x manjši izkoristek. Verjetno pa bo tam ene 5x razlika v primerjavi z štromom. Pod 3x razlike ne more it, zaradi tehnologije.

Lej imaš 100 kWh ki si jih proizvedel z pač nekim virom. Jaz imam tudi 100 kWh ur. Oba imava na zečetku enako. Jaz teh 100 kWh nafilam v baterije in gre v energijo obračanja koles 80 kWh. Ti začneš najprej z 100 kWh in narediš elektrolizo vode. Ostane ti 70 kWh, nato zadevo stisneš na 700 bar. Ostane ti 50 kWh, nato zdevo spustiš skozi gorivno celico in ostane ti 30 kWh. in z temi 30 kWh urami poganjaš ravno tako električni motor in kontroler kot pri električnem avtu. Kolesa ti obrača samo 24 kWh. Torej ti si zagonil 70 % vse začetne energije da na koncu v avtu dobiš štrom z katerim poganjaš električni motor. Enako kot poganjaš električni motor pri električnem avtu. S tem da si zagonil samo 5 % pri izgubah polnjenja baterije.

Zdej lahko uporabiš super ultra drago tehnolgijo za elektrolizo in imaš izkoristek elektrolize 80 % namesto prejšnjih 70 %. Morda daš še malenkost boljšo in seveda drago gorivno celico in ti uspe pridt na 30 kWh ki ti vrti kolesa.

Meni z električnim kolesa vrti 80 kWh.

Bo treba pocakat da se izve kam bo sla tehnologija za proizvodnjo h2. Se danec ga lahko proizvedejo iz metana precej cenejse v velikih kolicinah, tak da bo koncni kwh na kolesih cenovno primerljiv baterijcem kljub visjim izgubam ker je metan smesno poceni. Ampak to ni smiselno ter ekoloski sprejemljivo. Ce jim pa rata konkretno pocenit proizvodnjo z vakkumskim *frackingom* vode se bo marsikaj spet obrnilo na glavo.

Vodik pri osebnih avtih je extra neumnost da večje ni. Pri tovornjakih ravno tako. Ne razumem tega navdušenja nad vodikom s strani nekaterih, ko pa so vendarle zadeve tehnično popolnoma jasne. Je pa res da običajni ljudje ki so navdušeni nad vodikom zadev ne preračunajo, nekje je nekaj slišal in pol kot nogometni navijač navija za to, čeprav se mu sanja ne za kaj gre. Tipično za marsikaterega laika.

Jasno, vse ima svoje prednosti in slabosti. Ni pa vodik čisto za odpisat.

Definitivno vodik ni za odpis. Vodik pride v poštev pri velikih čezoceanskih ladjah in letalih, ker tam baterijski pogon ni mogoč. Pri osebnih avtomobilih in tovornjaki pa vodik pač popuši totalno napram baterijam. Nobena tehnologija ni vsemogočna, to je jasno vsakomur.

Glede ladij in letal (samo opomba na moj komentar prej glede tega): tam bi vodik morda imam kakšne šanse da bi se uveljavil kot gorivo prihodnosti, pri avtih in tovornjakih pa nima šans, niti najmanjših. Tako da vodik, če že kje, potem pri ladjih ali letalih. Drugače se pa strinjam z povedanim. :)

Erik39 je 27. okt 2020 ob 20:12 izjavil:

Če si mislil da bi bili avtomobili na vodik konkurenčni dizelašem in bencinarjem, potem to drži. Če pa si mislil da bi bili konkurenčni električnem, potem pa to definitivno ne drži. Direktno zgorevanje vodika v motorju z notranjim izgorevanjem ti da okoli 20-25 % izkoristek. Električni avtomobil ima od 80 - 90 % izkoristka. Tako da vodikov mu ne bi bil konkurenčen niti približno.

Konkurenčni ne pomeni nujno po izkoristku. Ampak v širšem smislu. Hitrost točenja, doseg itd.
ICE ima pač prednosti pri tem, prešaltanje na vodik je pač analogna reč.

Praksa kaže drugače: Nexo tehta 1873 kg, Model 3 z podobnim dosegom pa 1730 kg. Z drugimi besedami: vodikov avto z podobnim dosegom ni nič lažji, celo težji je. Vodik ima kot sam veliko gostoto energije na kilogram, vendar ti to nič ne pomaga ker ga moraš hranit v masivnih in težkih rezervoarjih, zraven pa dodat še težke gorivne celice.

Se strinjam. Vodikove celice so bullšit. Zato nisem omenjal njih ampak klasični valjni ICE.
Razmišljam, če bi vodik lahko deloval na principu dizla, kar nekako poenostavi izdelavo. Recimo, da vodik ne bi potreboval grelcev, bi lažje vžigal itd.

Tehnologija pa elektrolize pod visokim pritiskom pa ne ponuja ničersar revolucionarnega, še več napovedujejo da bodo izkoristki same elektrolize 75 %, kar je v rangu dananšnjih navadnih elektroliznih naprav (70 - 80 % izkoristka).

75% izkoristek je vrh glave, če pri tem že dobiš komprimiran vodik in ne rabiš dodatnih kompresorjev.
To je čista zmaga. Je pa seveda šele v razvojni fazi.

Sploh pa zavedaj je da vodik NI GORIVO, vodik je samo oblika shranjevanja energije, tako kot baterija. S tem da pri pretvorbi štrom v vodik, nato stiskanje in vodik v štrom zgubiš 70 % vse začetne energije. Pri bateriji zgubiš samo okoli 5 -10 % pri polnjenju in praznjenju.

Že. Saj tudi dizel ni gorivo. Gorivo je sonce ali pa fisijski elementi.
Da je baterija pri tem zelo učinkovita jasno se ne da zanikat. Ampak all in all se lahko zgodi, da vodik pride blizu po uporabnosti preko ostalih mehanizmov.

Pri vodiku moraš narest ELEKTROLIZO, STISKANJE, nato GORIVNA CELICA. Tudi če bi imel hipotetično in v praksi nemogočo elektrolizo z 100 % izkoristkom, bi še vedno imel stiskanje in gorivno celico, in že samo sama gorivna celica kot taka ti zagoni polovico vse energije in jo vrže stran. Že samo gorivna celica. Pa še stiskanje ti pobere ogromno. Tudi z imaginarno dobro elektrolizo bi imel skupni izkoristek samo 40 %. Kar je 2x slabše kot pri električnem pogonu. Ker pa elektroliza pač ni imaginarna, je vodikov pogon 3x slabši od električnega v praksi.

Kot rečeno. Gorivne celice so smeti za v avtomobil in nikakor jih ne podpiram.
Govorim o klasičnem ICE od 600kg. Če bi zakonsko prepovedali te cestne ladije, ki jih sedaj vozimo, bi že samo zaradi teže močno pridobili na eko faktorju.

Baterije bodo alpha in omega če se bo uvedelo dosledno in visoko učinkovito reciklirno industrijo zanje. V tem primeru bi lahko bile kar močne. In dejansko sustainable.
Je pa vodik iz tega vidika še bolj sustainable. Trošimo namreč element, ki ga imamo na pretek in se konstantno reciklira.
Vodik bi potencialno lahko tudi proizvajali s pomočjo termičnega sevanja sonca, kar recimo daleč premaga PV.
Vsekakor pa ne vidim, zakaj ne obstajale kar obe tehnologiji hkrati.



So pa naše debate precej brezpredmetne.
Prihodnost ni v električnih avtomobilih, ampak v odsotnosti avtomobilov in strpanju plebsev v visoko regulirane megalopolise.
Zanimivo kako GenX generacije so totalno nezmožne prešaltati mental state. Zgolj bi podaljšali nek obstoječi koncept v nove čase.
Ne bo bilo tako. Žal.

Konkurenčni ne pomeni nujno po izkoristku. Ampak v širšem smislu. Hitrost točenja, doseg itd.
ICE ima pač prednosti pri tem, prešaltanje na vodik je pač analogna reč.

Zakaj vsi dajete tak pomen hitrosti polnjenja? V resnici ni tako pomebna kot ti misliš da je. Upoštevaj dejstvo da se ti avto vsako noč nafila do polnega lepo v domači garaži medtem ko ti spiš čez noč. Nikakor ni treba hodit ne nič. Dosega recimo 500 km (model 3 za primer). Če se tisti dan kam odrpraviš moraš najprej porabit celotnih 500 km, šele nato bi moral it filat na poti. Kolikorat pa porabiš več kot 500 km v enem dnevu. Morda enkrat ali dvakrat na leto? Tudi teh enkrat ali dvakrat na leto je hitrost polnjenja zadostna, 250 km v četr ure nafila model 3 na V3.

Doseg je zadosten že danes. 500 km je 4 ure konstatne vožnje. Toliko narediš samo takrat ko greš na dopust.

vodik je pač analogna reč

Zakaj bi šel na tehnologijo ki je draga in slabša in jo ne moreš praktično nikjer polniti (=vodik), če se ti pa tehnologija električnega pogona praktično ponuja pred nosom in je mnogo cenejša, boljša in jo lahko povniš povsod, celo v svojem domu? Definitivno so tukaj električni avti močno močno v prednosti.

Se strinjam. Vodikove celice so bullšit. Zato nisem omenjal njih ampak klasični valjni ICE.
Razmišljam, če bi vodik lahko deloval na principu dizla, kar nekako poenostavi izdelavo. Recimo, da vodik ne bi potreboval grelcev, bi lažje vžigal itd.

Žal je tako da je izkoristek vodika direkno zgorevanega v motorju z notranjem izgorevanjem še slabši kot pri gorivnih vodikovih celicah. Pri direktnem zgorevanju v motoju ima vodik samo 20 - 25 % izkoristka (kar je podobno kot dizel/bencinar), pri gorivnih celicah pa je izkoristek 30 %. Pri električnem pa 80-90 %.

Kot rečeno. Gorivne celice so smeti za v avtomobil in nikakor jih ne podpiram.
Govorim o klasičnem ICE od 600kg.

Večino teže vodikovega pogona predstavljajo izredno težki rezervoarji, ki morajo imeti zelo debele stene zaradi pojava ki se imenuje "vodikova krhkost". Po domače vodik naredi materiale krhke, zato morajo biti stene zelo debele. In rezervoar mora vse te pojave zdržat pri zelo visokih tlakih kot je 700 barov (za primerjavo tlak v avtomobikskih gumah je samo dobra 2 bara).

In take rezervoarje rabiš tudi če boš vodik zgoreval direktno v motorju.

Baterije bodo alpha in omega če se bo uvedelo dosledno in visoko učinkovito reciklirno industrijo zanje. V tem primeru bi lahko bile kar močne. In dejansko sustainable.

Recikliranje za baterije električnih avtomobilov je že prisotno. Več na linku v videu.

Je pa vodik iz tega vidika še bolj sustainable. Trošimo namreč element, ki ga imamo na pretek in se konstantno reciklira.

Vodik ni energent! Vodik je samo oblika shranjevanja energije. Nikjer ga ne najdemo v naravi prisotnega tako kot nafto, da bi se to dalo izkoriščati. Lahko ga delaš iz vode z elektrolizo, vendar za to potrebuješ masovno veliko električne energije, 3x več energije kot pa če bi to energijo direktno uporabil v električnem avtomobilu.

Šure, ampak še vedno najbrž prideš lažje kot z baterijo.

Glede hitrosti polnjenja. Jah pač, eni to rabijo drugi ne.
Če že govorimo o praktičnosti...se enostavno prepove nepotreben long distance car travel in smo rešeni.

Ja dejansko imaš prav, baterije so iz mnogih vidikov enostavno bolj praktične, manj packanja in eventuelno tudi varne. You win by a noticable margin.
Ampak govorimo za avto promet. Za ostale reči pa je vodik viable.

Najbolj viable pa je seveda ukinitev te metode potovanja.
Lahko se smejete mi...but just you wait. Things are already in the works.

Tle klobasate o baterijskih stuff pa je samo za evropo se vedno fosilna v 70% surovina za pridobivanje el energije v povprecju (pa ne mi zdele z kako nemcijo k je imela 20 zaporednih dni oskrbovanje na kvazi zeleno energijo, ki to ni bila-TE elektrarne so ves ta cas lepo obratoblvale za primer Ce,... Ali panuvoz iz Poljske, ki je na 90% fosilnih gorivih.

Pišeš zelo nerazločno. Razbrati je da te skrbi ker je 70 % vse elektrike proizvedene z fosilnimi gorivi? Prvič kot privič v sloveniji to ne drži, v Sloveniji z fosilnimi gorivi proizvedemo samo cca tretjino energije. Cca tretjino je nuklearne energije (ki je super kar se tiče onasnaževanja) in cca tretjino je obnovljivih virov (hitro, solarne elektrarne, veter).

Drugič kot drugič: tudi če je elektrika proizvedena z fosilnimi gorivi je to za okolje ŠE VEDNO BOLJE kot kurjenje dizla in bencina direktno v avtomovilih. Zaradi (glej prejšnje poste, oz. ker dvomim da boš našel ti bom skopiral):

1. Ima termoelektrarna mnogo boljše filtre kot avtomobili.

2. Je izkoristek naveze termoelektrarna-električni avto veliko VEČJI kot izkoristek dizelskega avta. Izkoristek naveze temoelektarna-električni avto je 34 %, medtem ko je povprečen izkoristek dizla v prometu samo 25 %, bencinarja pa 20 %. Do 34 % izkoristka naveze temoelektrarna-električni avto boš prišel če boš pomnožil izkoristek električnega avta 85 %, izkoristek termoelektrarne TEŠ6 43 %, ter izkoristek električnega omrežja 95 %. (0,85 x 0,43 x 0,95 = 0,34).

3. Dizli in bencinarji onasnaujejo mesta, kjer je visoka koncentacija svinarije (ker se ne razredči toliko kot na podeželju). In ravno v mestih je največ ljudi. Torej ICE onansnažujejo področja z visoki koncentracijami nevarnih snovi in to ravno tam kjer je največ ljudi da jih ja največ nasrka. Električni onanažujejo manj po kilometru overal, pa še to onasnažujejo velika področja aka poteželje (pač elektrarne niso v središčih mest), kjer se koncentracije onasnaževal tudi 100 x znižajo na enoto volumna zraka.

4. En teš6 zadostuje za 220 tisoč električnih avtomobilov, ne samo za 100 tisoč.

5. Že z štromom nafilanim iz temoelektrarn je boljše kar se tiče onasnaževanja kot dizelski ali bencinski avto, vendar ostali viri proizvdonje elektrike so pa še boljši kot termoelektrarne. V sloveniji je z temoelektrarnami proizvedenega samo cca ena tretjina štroma. Ostalo so čistejši viri. Pa že temoelektrarne so boljše kot dizelski/bencinski avto.

Pa se tlenprepucavate o elektriki - kjer v osnovi omrezja niso dizajnirana za 10% pokritost dobave za el vozila, dobava el energije je na repu-ish, za oretvorvo v vodik je kar lepa poraba itd itd

Ne drži. Če omrežje zdrži porabo čez dan, ko deluje vsa industrija in vse dejavnosti in je poraba veliko višja kot nočna poraba, potem bo zdržalo tudi počasno polnjenje električnih vozil ponoči, kjer se en EV fila z močjo majhnega prenosnega kalorirerja.

ja, kar pihaj v trevico, ti bo ratalo enkrat, da zapoje,..
https://www.i-energija.si/ienergija/ene...
pa bodi pozorej ,kaj imajo definicijo, kaj spada pod obnovljivi viri energije, lahko gledaš samo za Slovenijo, da ti ne bo treba preveč brat.
Ja in TEŠ je postavljen samo za prevozna sredstva,..
pihaj v travico, morda ti pa res rata, da zapoje,..

no drugače je pa lepo, da imamo na forumu vsaj enega ortodoksnega pristaša v el prevozna sredstva. je lepo brat še videnja iz skrajno druge strani.
Pobje, lep večer še naprej.

ja, kar pihaj v trevico, ti bo ratalo enkrat, da zapoje,..
https://www.i-energija.si/ienergija/ene...
pa bodi pozorej ,kaj imajo definicijo, kaj spada pod obnovljivi viri energije, lahko gledaš samo za Slovenijo, da ti ne bo treba preveč brat.

O tem tematiki vem veliko več kot ti misliš da vem. Iz tvojega vira: v sloveniji je proizvodnje elektrike iz fosilnih goriv samo 26 %. Kakšna je leta jo je tudi 33 % kar je tretjina, kar sem tudi prej jasno povedal. Torej konkretno iz tvojega vira je NEforislnih goriv kar 74 %, skoraj tri četrine. In btw hidroenergije JE obnovljiv vir, ravno tako sončna in vetra energija JE obnovljiv vir, ne vem zakaj so to dali posebaj.

Ja in TEŠ je postavljen samo za prevozna sredstva,..
pihaj v travico, morda ti pa res rata, da zapoje,..

Ne razumeš. To koliko je "teša" v slovenski elektriki je bilo izrečeno v kontekstu koliko je proizvodnje slovenske elektrike iz fosilnih virov. Kar se pa tiče same količine porabe elektrike za električne avtomobile pa: Polovica štoma iz samo ene jedrske elektrarne lahko poganja vseh 1,1 miljona osebnih vozil, kolikor jih je v Sloveniji (preračunano in dokazano že nekajrat v prejšnjih temah tega foruma). Travico si pa kar zatlači tam kjer sonce ne posije, jaz se z travico ne ukvarjam :D