vir: Arianespace
Prva slovenska satelita, mikrosatelit NEMO-HD in nanosatelit Trisat, sta v zadnjem letu na Arianinem izstrelišču zares opravila križevpot. V Zemljino orbito bi bila morala oditi že lani, pa je ena od predhodnih misij z njuno nosilno raketo Vego končala v ognjenih zubljih in celoten urnik se je zamaknil v letošnje leto. Nato je prišla pandemija covida-19 in potisnila vzlet v poletni čas ... kjer so še en odločen NE rekli višinski vetrovi in podvig sunili še naprej, proti jeseni, kajti tovor je moral po treh tednih čakanja na izstrelilni ploščadi nazaj v halo na tehnični pregled. Ko je 1. septembra raketa naposled spet odromala na prosto, jo je zagodel še tajfun Maysak, ki je zmotil delovanje nadzornega centra za sledenje raketi v Južni Koreji in mnogi so se mentalno že pripravili na novo mukotrpno čakanje na to, kdaj bo vreme naposled dovolilo opraviti polet.
Toda nato se je danes ponoči pojavilo primerno okno za izstrelitev in pristojni so ga pridoma izkoristili, tako da je Vegina 16. misija ob 3.51 po našem času vendarle zapustila ploščad vesoljskega centra v Kourouju. NEMO-HD se je kot drugi med 53 sateliti na krovu odlepil na 515 kilometrih višine, Trisat pa je sledil nekaj kasneje na 530 kilometrih. Z obema so približno ob 10.45 dopoldne že vzpostavili povezavo in zaenkrat je videti, da delujeta brezhibno. Pri obeh satelitih je predvideno približno trimesečno obdobje zaganjanja, kalibriranja in preizkušanja naprav na njih, preden bosta prešla v delovni režim.
Če zopet povzamemo: naša prva satelita sta prvenstveno opazovalne sorte, najvažnejši pa je njun pomen za pridobivanje izkušenj. NEMO-HD je mikrosatelit mase 65 kilogramov, ki nosi dve kameri, širokokotno in ozkokotno. Razvili so ga v centru Vesolje-SI, v sodelovanju z Inštitutom za vesoljske vede Univerze v Torontu, kjer so ga tudi izdelali. Pomembna komponenta v sistemu so zemeljske bazne postaje za komunikacijo, ki jih center želi v prihodnosti tržiti. Trisat je nanosatelit mase mase 3,8 kilograma, zasnovan in napravljen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI), v sodelovanju s podjetjem Skylabs. S seboj nosi kamero za snemanje v kratkovalovnem infrardečem spektru, s katero je mogoče opazovati prostorsko obsežnejše pojave, kot so naftni madeži na morju in potovanje ognjeniškega prahu. Glavna odlika satelita pa je bržkone njegova elektronika, saj gre za svojevrsten domači eksperiment v izdelavi miniaturizirane naprave, odporne na uničujoče sevanje v krožnici.
Dogodek pa ni pomemben zgolj za nas, temveč tudi za Arianespace in agencijo ESA, saj sta prvič v vesolje naenkrat poslali tako veliko število malih satelitov. Osnova za to je nosilni sistem Small Spacecraft Mission Service (SMSS), ki je s tem uspešno prestal krstno izstrelitev, kar je vsekakor dobra novica za evropsko raketno industrijo v tekmi z drugimi komercialnimi ponudniki izstrelitev malih satelitov.
