ESA - Včeraj popoldne je iz Francoske Gvajane uspešno poletela raketa Vega v najnovejši nadgrajeni različici C, na krovu pa je bil tudi tretji slovenski satelit po vrsti, Trisat-R.

Evropski vesoljski strokovnjaki so si zaploskali: posodobljena različica evropske rakete za manjše tovore, Vega-C, je uspešno prestala svoj krstni polet. Z evropskega vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani se je dvignila včeraj, 13 minut čez tretjo popoldan po našem času, kar je bilo sicer okoli dve uri pozneje od načrtovanega, saj jo je zagodlo nekaj tehničnih problemov. Vega-C (za "Consolidation") je prva občutnejša pomladitev rakete Vega in sicer ravno deset let po pričetku njenega obratovanja. Okrepljeni sta prva in druga potisna stopnja, pa tudi modul AVUM+, ki raztrosi satelite. V praksi je nosilnost glede na izvirno različico povečana skoraj za polovico, s poldruge tone na 2,2 tone v sončnosinhrono Zemljino krožnico. Vega-C od predhodnice v celoti prevzema tovorne naloge, letos pa je predvidenih...

Spaceflight Now - Sedemnajsta misija evropske lahke tovorne rakete Vega se je končala neuspešno, ko je zatajila zadnja stopnja za raztros tovora in uničila dva evropska opazovalna satelita. Vse kaže, da je vzrok napačno zvezana nadzorna elektronika; to pa je že druga propadla misija Vege v zadnjih dveh letih.

Arianina raketa Vega je bila prvih sedem let svoje poti vzor za zanesljivost, saj je med leti 2012 in 2019 nanizala štirinajst odprav brez napake. Lani se je primeril prvi neuspeh, ko je težava na drugi stopnji rakete dve minuti po vzletu pogubila vojaški satelit Združenih arabskih emiratov. Sledilo je skoraj enoletno odpravljanje slabosti in nato pred dvema mesecema uspešna misija z zaporedno številko šestnajst, ki je med 53 sateliti v vesolje ponesla tudi dva slovenska. Toda že naslednja, sedemnajsta, pomeni nov glavobol za evropsko osrednjo raketno firmo, kajti napaka na sistemu za raztros satelitov je botrovala izgubi španskega in francoskega, ki sta skupaj stala približno 320 milijonov...

Slo-Tech - Medtem ko po svetu šele postavljajo mobilna omrežja pete generacije, kar vključuje tudi Slovenijo, kjer 5G že teče, a na istih frekvencah kot 4G, so Kitajci preizkusili 6G. Kitajci so včeraj na raketi Long March-6 v vesolje poslali 13 satelitov, med katerimi je tudi eden, ki bo služil testiranju tehnologije 6G. V resnici je do standardizacije še dolga pot in prav lahko se zgodi, da tehnične rešitve, ki jih Kitajci preizkušajo, ne bodo našle poti v uradni standard za 6G.

Kitajci z novim satelitom preizkušajo uporabo teraherčnega pasu za komunikacijo, kar obljublja do 100-krat višje hitrosti od 5G, prenos po vesolju z minimalnimi izgubami in z nižjo porabo energije. Pričakujejo, da bo ta tehnologija uporabna zlasti za satelitski internet. Satelit se imenuje UESTC (Star Era-12) po univerzi, kjer so ga razvili (University of Electronic Science and Technology of China).

Z novim satelitom bodo preizkušali komunikacijo v submilimetrskem pasu (100 GHz - 10 THz), kar je med dolgimi...

Arianespace - Danes ponoči po našem času je po številnih prestavitvah iz Francoske Gvajane naposled le uspešno poletela raketa Vega s 53 sateliti, med katerimi sta prva slovenska, NEMO-HD in Trisat.

Prva slovenska satelita, mikrosatelit NEMO-HD in nanosatelit Trisat, sta v zadnjem letu na Arianinem izstrelišču zares opravila križevpot. V Zemljino orbito bi bila morala oditi že lani, pa je ena od predhodnih misij z njuno nosilno raketo Vego končala v ognjenih zubljih in celoten urnik se je zamaknil v letošnje leto. Nato je prišla pandemija covida-19 in potisnila vzlet v poletni čas ... kjer so še en odločen NE rekli višinski vetrovi in podvig sunili še naprej, proti jeseni, kajti tovor je moral po treh tednih čakanja na izstrelilni ploščadi nazaj v halo na tehnični pregled. Ko je 1. septembra raketa naposled spet odromala na prosto, jo je zagodel še tajfun Maysak, ki je zmotil delovanje nadzornega centra za sledenje raketi v Južni Koreji in mnogi so se mentalno že pripravili na novo mukotrpno...

Ars Technica - Število trinajst je za firmo Rocket Lab zares postalo nesrečno, kajti trinajsta misija njihove rakete Electron je prva od komercialnih, ki se je sfižila in uničila tovor sedmih satelitov na krovu.

Ameriško raketarsko podjetje (novozelandskega izvora) Rocket Lab je moralo maja 2017 zaradi programske napake prekiniti prvi testni polet svoje nove rakete Electron, kar je ena najbolj značilnih usod takšnih naprav v njihovi razvojni fazi. Toda nato je firma nanizala kar enajst zaporednih uspelih poletov in se v manj kot dveh letih zavihtela na vrh zasebnih ponudnikov prevoza manjših satelitov v Zemljino krožnico. To sicer ne pomeni, da diha SpaceXu za ovratnik, kajti Electronova nosilnost je zgolj dobrih dvesto kilogramov do nizke krožnice, a vendarle gre za nesporno zgodbo o uspehu in zgled, ki mu skušajo slediti ostali konkurenti. Inženirji so se začeli nedavno celo poigravati z večkrat uporabno različico Electrona.

Toda njihova trinajsta misija kaže, da jo vesolje kaj hitro zagode...

ESA - Po treh prestavitvah izstrelitve rakete Vega, ki nosi prva dva slovenska satelita - NEMO-HD in Trisat - so višinski vetrovi polet v noči na ponedeljek preprečili še v četrto. Naslednji poskus bo verjetno šele čez več tednov, saj bi teoretično morala raketa in njen tovor zdaj nazaj v halo na pregled in vzdrževanje; toda končne odločitve glede tega še niso sprejeli.

Slovenija se doslej ni mogla šteti v tisti krog držav, ki imajo v vesolju lasten satelit. Namen je, da to spremenita prva satelita na temelju domačega znanja, NEMO-HD in Trisat, ki pa jima kar ne uspe poleteti v orbito. Za nosilno raketo je bila izbrana Arianina Vega, ki pa je prav lanskega julija doživela prvo katastrofalno napako v svoji zgodovini, ko se je njena petnajsta misija dve minuti po izstrelitvi končala z eksplozijo, kar je pobilo tudi upe na lansko izstrelitev naših naprav. Skoraj leto dni je italijanski izdelovalec raketnih motorjev Avio potreboval, da je popravil slabosti na motorju Zefiro-23 in nov poskus...

Spaceflight Now - V petek po našem času so Kitajci izvedli tretjo izstrelitev velike rakete Dolgi Pohod 5 (Chang Zheng 5), ki je svojo nalogo tokrat prvič opravila brez težav. To je ključno za praktično vse načrtovane večje kitajske vesoljske podvige, saj vsi temeljijo na tej nosilni raketi.

Kitajska ima za 2020 in nasploh prihodnje desetletje v vesolju pripravljene ambiciozne projekte; med njimi odpravo na Mars in jemanje vzorcev z Meseca, pa gradnjo kitajske vesoljske postaje. Toda urnik vseh teh misij je bil zadnja leta pod vprašajem, in sicer zaradi težav z nosilno raketo Dolgi Pohod 5 (Chang Zheng 5), ki naj bi naprave ponesla v vesolje. Njen prvi polet pred tremi leti je pestila množica manjših napak in utirjenje satelita v napačno orbito (iz katere so ga potem uspeli naknadno prestaviti). Druga izstrelitev iz julija 2017 pa se je končala katastrofalno, z izgubo rakete in tovora spričo napake na pogonskem motorju. Skoraj dve leti in pol so inženirji potrebovali za odstranitev slabosti in...

Space - SpaceXova nosilna raketa Falcon Heavy je imela na svojem tretjem poletu po vrsti še posebno zahtevno misijo, saj je morala 24 satelitov ponesti do treh različnih krožnic. Podvig je skoraj v celoti uspel; edina črna pika je padec osrednjega potisnika, ki je ob pristajanju zgrešil ladjo.

Falcon Heavy je trenutno najmočnejša raketa za pošiljanje tovora v vesolje in njena današnja izstrelitev ob pol devetih dopoldan po našem času iz Kennedy Space Centra na Floridi je bila tretja po vrsti. Toda za SpaceX je bil prav ta polet še posebno pomemben. Prvič, tovor je sestavljalo štiriindvajset satelitov, ki jih je bilo treba ponesti do treh različnih orbit. To pomeni vnovična prižiganja raketnih motorjev (Merlin 1D Vacuum), kar je...

BBC - Danes ob 12.34 po našem času bi morali z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani v orbito poslati prva satelita za evropski navigacijski sistem Galileo, ki bo predstavljal konkurenco ameriškemu GPS-u. Zaradi težav pri polnjenju rakete Sojuz z gorivom so izstrelitev v zadnjem hipu preložili za 24 ur, podrobnejše informacije podjetja Arianespace, ki raketo upravlja, pa pričakujemo v naslednjih urah.

Sistem Galileo ima svoje začetke v letu 2003, ko sta se EU in Evropska vesoljska agencija (ESA) odločili, da je odvisnost evropske civilne in vojaške satelitske navigacije od ameriškega vojaškega GPS-a nedopustna, saj ga lahko ZDA kadarkoli izključijo ali mu z motenjem zmanjšajo natančnost. Rodil se je projekt 30 evropskih...