Rusija vs. Ukrajina aka. "Putin - še sladkih 16 let na oblasti?"

Windlass je včeraj ob 08:49:24 izjavil:

Hm... ampak delnica Krke pa cveti. Slovenski vlagatelj torej ni zaskrbljen glede pogojev poslovanja v Rusiji.

Stane2 je včeraj ob 10:20:41 izjavil:

Decembra 2025 precej nižja cena od decembra 2021. Razloži.

windigo je včeraj ob 10:23:41 izjavil:

Članek Ragozina o Trumpovem odnosu do vojne(Paco ziher podpira)
https://www.theamericanconservative.com...
TL;DR
Donald Trump, ki je nekoč obljubljal hitro končanje vojne v Ukrajini, je po vrnitvi v Belo hišo prevzel Bidnovo politiko stopnjevanja pritiska na Vladimirja Putina, da bi dosegel mir pod zahodnimi pogoji. Članek opozarja, da so vsi dosedanji poskusi Zahoda za spremembo poteka vojne spodleteli in Ukrajini prinesli le katastrofalne demografske ter infrastrukturne izgube.

Zahodna strategija trenutno temelji na zmotni predpostavki, da bodo ukrajinski napadi z droni na ruske rafinerije povzročili pomanjkanje goriva in zlomili rusko družbo ter prisilili Putina v umik. Avtor poudarja, da je ruska družba zgodovinsko odporna na pomanjkanje, vojno pa razume kot eksistencialni boj proti Zahodu, kar dodatno krepita protiruska propaganda in zaostritev konfliktov drugod po svetu (npr. v Iranu). Medtem ko Rusija v odgovor stopnjuje napade na ukrajinsko kritično infrastrukturo in prehaja v totalno vojno, je Ukrajina gospodarsko in družbeno že nevarno izčrpana.

Članek zaključuje, da vojaški lobisti Zahodu znova prodajajo iluzijo o zmagi, kar preprečuje realistična mirovna pogajanja. Namesto da bi oslabili Rusijo, so jo zahodne politike naredile vojaško bolj prilagodljivo in tehnološko napredno, največjo ceno za te geopolitične zablode pa z lastno krvjo in prihodnostjo plačujejo Ukrajinci.

Malidelničar je včeraj ob 10:04:34 izjavil:

Windlass je včeraj ob 08:49:24 izjavil:

Hm... ampak delnica Krke pa cveti. Slovenski vlagatelj torej ni zaskrbljen glede pogojev poslovanja v Rusiji.

Vpliv Rusije na SLO gospodarstvo in na Krko je totalno precenjen.
Saj se je videlo, da je bilo veliko tega glede ruskega plina fama. Recimo za Nemce - bil je enako drag kot ostali viri plina.
In Nemčija problem hitro lahko reši ob ponovnem zagonu jedrskih elektrarn - samo do ustrezne politične menjave mora priti.

arato je včeraj ob 10:34:47 izjavil:

Seveda je res, da je ruski tečaj na trgu nerealen. To, da so se uspeli odlepiti od svetovne borze je ekonomska poteza, ki jo bodo študirali še 100 let za nami.

JanBrezov je včeraj ob 11:52:22 izjavil:

Situacija v EU je precej slaba, kar se obrambe pred balističnimi raketami tiče:
Europe's Ballistic Missile Defense is a Joke

Stane2 je včeraj ob 12:27:11 izjavil:

Nimajo kaj narest proti F-35.

Pithlit je včeraj ob 12:27:20 izjavil:

Dej ti raj razloži kako je Ukrajina napadla suvereni Irak. Prosim. Sej če ne moreš pač reci "ne morem" in bo stvar rešena.

shmandi je včeraj ob 12:47:55 izjavil:

Sodelovanje z državnimi mediji: Berletic se pogosto pojavlja kot "geopolitični analitik" in komentator v oddajah ter prispevkih kitajskih in ruskih državnih medijev, kot sta CGTN (kitajska državna televizija) in RT (Russia Today). Ti mediji redno promovirajo njegove analize in video posnetke.

windigo je včeraj ob 12:53:49 izjavil:

shmandi je včeraj ob 12:47:55 izjavil:

Sodelovanje z državnimi mediji: Berletic se pogosto pojavlja kot "geopolitični analitik" in komentator v oddajah ter prispevkih kitajskih in ruskih državnih medijev, kot sta CGTN (kitajska državna televizija) in RT (Russia Today). Ti mediji redno promovirajo njegove analize in video posnetke.

Torej zna kaj zanimivega povedat, če ga berejo in poslušajo ne samo Rusi, ampak tudi Kitajci.

Jože P. Damjan v Dnevniku:

Kitajska je izbrala prihodnost, Evropa pa tanke

Ko bodo zgodovinarji čez nekaj desetletij iskali trenutek, ko je Evropa dokončno izgubila razvojno tekmo s Kitajsko, verjetno ne bodo pokazali na vzpon BYD ali CATL. Pokazali bodo na Bruselj in Pariz. Na trenutek, ko se je evropska komisija odločila, da bo stotine milijard evrov namesto v razvoj evropske industrije mobilizirala za oboroževanje. Na trenutek, ko se je Koalicija voljnih namesto za razvoj odločila za vojno.

Keith Bradsher je prejšnji teden v New York Timesu objavil zanimiv članek o zatonu Volkswagna v luči njegove kitajske epizode. Bradsher pravilno ugotavlja, da je Volkswagen zamudil električno revolucijo, podcenil digitalizacijo avtomobilov in predolgo vztrajal pri motorjih z notranjim zgorevanjem. Toda napačno bi bilo sklepati, da gre predvsem za napako vodstva Volkswagna. Volkswagen je zgolj najbolj prepoznavna žrtev precej večjega neuspeha - neuspeha evropske industrijske politike.

...

P.S. Zdaj sem pa toliko iztočnic nametal, da je narativna intervencija goran10, t.j. harmonkar9 za zunanjo politiko, že skoraj nujna.

Pac-Man je včeraj ob 13:23:35 izjavil:

Nekaj se razvija pod ukrajinskim vodstvom, ampak iskreno nisem preveč optimističen. Bi bilo pa super, če uspe.

Windlass je včeraj ob 10:41:28 izjavil:

arato je včeraj ob 10:34:47 izjavil:

Seveda je res, da je ruski tečaj na trgu nerealen. To, da so se uspeli odlepiti od svetovne borze je ekonomska poteza, ki jo bodo študirali še 100 let za nami.

Kaj si pa ti skadil? Ja le kako so se odlepili od svetovne borze no.. mama mia, kaj s tabo ni dobro.

Pithlit je včeraj ob 13:35:41 izjavil:

windigo je včeraj ob 12:41:24 izjavil:

Pithlit je včeraj ob 12:27:20 izjavil:

Dej ti raj razloži kako je Ukrajina napadla suvereni Irak. Prosim. Sej če ne moreš pač reci "ne morem" in bo stvar rešena.

Pithlit, saj ti je razložil (tretja največja vojska ki je v koaliciji voljnih napadla Irak). Saj če ti ne moreš slediti debati, reci "ne morem slediti debati" in bo stvar rešena.

Če vidva ne znata brat se pač odstranita iz debate in nehajta lagat.

Ukrajina Ni bila v koaliciji voljnih. A je res treba pri vsaki stvari si izmišljevat stvari? Vama je realnost toliko v napoto?

arato je včeraj ob 13:42:29 izjavil:

Kot sem rekel, to ni vzdržno na dolgi rok.

Ampak da ti vrednost valute na mednarodnih trgih čez noč pade skoraj na nulo, ti pa ohraniš kolikor toliko delujočo ekonomijo, je nekaj nevidenega.

Leif je včeraj ob 13:40:04 izjavil:

Pithlit je včeraj ob 13:35:41 izjavil:

windigo je včeraj ob 12:41:24 izjavil:

Pithlit je včeraj ob 12:27:20 izjavil:

Dej ti raj razloži kako je Ukrajina napadla suvereni Irak. Prosim. Sej če ne moreš pač reci "ne morem" in bo stvar rešena.

Pithlit, saj ti je razložil (tretja največja vojska ki je v koaliciji voljnih napadla Irak). Saj če ti ne moreš slediti debati, reci "ne morem slediti debati" in bo stvar rešena.

Če vidva ne znata brat se pač odstranita iz debate in nehajta lagat.

Ukrajina Ni bila v koaliciji voljnih. A je res treba pri vsaki stvari si izmišljevat stvari? Vama je realnost toliko v napoto?

Ukrajina je bila v koaliciji voljnih, ni pa dodelovala v prvi fazi napada. To so zelo lahko preverljive stvari btw.

windigo je včeraj ob 12:32:57 izjavil:

Brian Berletic na X:
Medtem ko zahodni mediji še naprej oblikujejo narative, ki prikazujejo vse večji razkorak med ZDA in Evropo glede trajajočega konflikta v Ukrajini - narativ, ki vključuje vse bolj nezainteresirane in umikajoče se ZDA ter vse bolj obupano in konfrontacijsko Evropo -, se je pomembno spomniti natančno tega, kako in zakaj se je ta vojna začela, pa tudi materialne realnosti, ki oblikuje njeno nadaljevanje.

Ob tem se razkrije, da je edina "delitev", ki se dogaja med ZDA in Evropo, dejansko ,,delitev dela" - fraza, ki jo je ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth dobesedno izrekel v Bruslju februarja 2025, ko je nadaljevanje tega, kar je v resnici ameriška posredniška vojna (proxy war) proti Rusiji, delegiral Evropi, medtem ko ZDA svoje vire preusmerjajo proti Aziji.

Natančno zato, ker je vojna v Ukrajini ameriška posredniška vojna proti Rusiji in ker se ukrajinska izurjena vojaška živa sila ter ozemlje pod pritiskom ruske strategije izčrpavanja še naprej krčita, bo nadaljevanje vojne zahtevalo vključitev dodatnih bazenov izurjene vojaške žive sile - in za večje raztegnitev Rusije - izvedbo tega vzdolž širše fronte.

Vojaško krepitev baltskih držav se zdi v najmanjši meri poskus vezave ruskih sil ob njihovi meji z Rusijo. Najslabši možni scenarij za Moskvo bi bil, da bi ZDA s svojimi baltskimi posredniki ponovile to, kar so leta 2008 že storile s svojimi gruzijskimi posredniki in kar počnejo od leta 2011 naprej s svojimi ukrajinskimi posredniki - vojaško napadle Rusijo in njene zaveznice ter s tem sprožile širšo vojno na širši fronti.

Zahodnoevropske države, vključno s tako imenovano ,,koalicijo voljnih" pod vodstvom Francije, Nemčije in Združenega kraljestva, so direktive sekretarja Hegsetha iz februarja 2025 izvedle z navdušenjem - direktive, ki vključujejo ,,podvojitev napora" pri oboroževanju Ukrajine, ,,večjo porabo za obrambo" in prepričevanje evropske javnosti o ,,grožnji, s katero se sooča Evropa" (s čimer se misli na Rusijo).

Upoštevajoč to je jasno, da ne le da ni nikakršnega razkoračka med ZDA in njenimi evropskimi posredniki, ampak so Washingtonovi evropski posredniki pokazali neomajno hlapčevsko poslušnost, celo za ceno tega, da so se sami postavili na rob vojne s sosednjo, z jedrskim orožjem opremljeno Rusijo.
Večja, dolgo načrtovana vojna proti Rusiji

Obkoljevanje Rusije s številnimi geopolitičnimi in gospodarskimi krizami z namenom ,,raztegnitve Rusije" v upanju, da se sčasoma sproži propad v slogu Sovjetske zveze, je tema številnih dokumentov o ameriški politiki, ki obsegajo celotno obdobje po hladni vojni.

Obstaja celo dokument, ki ga je objavila korporacija RAND in nosi dobesedni naslov ,,Extending Russia" (Raztegovanje Rusije), v katerem je naveden niz ukrepov, ki jih ZDA od njegove objave leta 2019 dobesedno izvajajo.

Dokument opisuje gospodarske in geopolitične ukrepe, ki so jih ZDA od tedaj uporabile tako za pripravo terena za to sedanjo posredniško vojno kot tudi za njeno trajanje in širitev skozi čas.

Ti ukrepi vključujejo ciljanje ruskega izvoza energijskih virov, vključno s specifičnim ciljanjem širitve plinovodov (Severni tok, ki so ga ZDA medtem uničile), uvedbo sankcij proti Rusiji, destabilizacijo, uničenje in/ali politični prevzem ruskih zaveznic tako ob njenih mejah kot izven njih (vključno z Ukrajino, Gruzijo, Belorusijo in Armenijo ter Sirijo) in oboroževanje same Ukrajine po njenem političnem prevzemu s strani Washingtona leta 2014.

Ta zadnji ukrep, kot priznava dokument RAND, bi neizogibno sprožil širši konflikt s Rusijo - in ga tudi je. Dokument je prav tako priznal, da bi se ta ukrep verjetno končal z ,,neproporcionalno velikimi ukrajinskimi žrtvami, izgubo ozemlja in prilivi begcev" ter da ,,bi lahko Ukrajino celo privedel do neugodnega miru".

Namen ameriške politike ni nujno ,,poraziti" Rusijo v Ukrajini, Gruziji, Armeniji, Siriji ali kateri koli drugi posamezni regiji - temveč ustvariti množico kriz, ki izvajajo vse večji pritisk na Rusijo, da bi se pojavile razpoke in kolaps povsod, kjer se ponudi priložnost, ter na koncu sprožiti splošni zlom po pritisku vzdolž obsežnega in rastočega niza front.

In to je natančno tisto, kar ZDA počnejo.

Ni pomembno, da Ukrajina ne more zmagati v trenutni ameriški posredniški vojni proti Rusiji - ali da tega skupaj morda ne zmore niti Evropa. Cilji ZDA so ustvariti rastoči konflikt, ki bo sčasoma presegel sposobnost Rusije za odzivanje in obrambo.

Podobne strategije so bile skozi desetletja uporabljene proti drugim ciljem ameriške ,,spremembe režima", vključno z Libijo, Sirijo in Irakom, preden so končno in popolnoma uspele.

Tako se merilo ruskega uspeha ne skriva zgolj na bojišču v Ukrajini, temveč v njenem uspehu ali neuspehu pri obrambi pred to veliko širšo kampanjo ameriškega prodiranja - kampanjo, ki je brez izjeme prešla vse ameriške predsedniške administracije od konca hladne vojne in se bo nadaljevala tudi v predvidljivi prihodnosti.
Vse večja vojna z droni in raketami

Vse večja pozornost je usmerjena na vztrajno širjenje kampanje z droni in raketami, ki cilja Rusijo globoko znotraj njenega ozemlja. Medtem ko zagovorniki Ukrajine trdijo, da so ti napadi ,,preobrnili potek" v korist Ukrajine, ruski zagovorniki pa trdijo, da napadi niso imeli nikakršnega vpliva - je resnica verjetno nekje vmes in se bo spreminjala, ko se bosta obe strani prilagajali.

Zahodni mediji so že priznali, da so ,,ukrajinski" globoki napadi v Rusijo z uporabo raket in dronov ameriške ter evropske izdelave dejansko produkt ameriške obveščevalne skupnosti in ameriške vojske.

Konec leta 2025 je New York Times priznal, da so ,,Centralna obveščevalna agencija (CIA) in ameriška vojska z blagoslovom [ameriškega predsednika Donalda Trumpa] močno pospešile ukrajinsko kampanjo napadov z droni na ruske naftne objekte in tankerje".

Pred kratkim je Financial Times pojasnil:

"Analitiki naraščajoči uspeh ukrajinske kampanje z droni pripisujejo njeni sposobnosti znatnega povečanja proizvodnje in izboljšanemu upravljanju.

Svojo vlogo je odigrala tudi ameriška obveščevalna pomoč, ki Kijevu pomaga pri načrtovanju najboljših poti za njegove drone in pri izogibanju zračni obrambi, so za FT povedali visoki ukrajinski uradniki."

Seveda se ukrajinska ,,sposobnost znatnega povečanja proizvodnje" v resnici prevaja v razširjeno proizvodnjo tako v ZDA kot v Evropi, ki nato komponente, komplete ali popolnoma sestavljene drone preprosto prepeljeta v Ukrajino za skladiščenje in uporabo. To vključuje tudi drone ,,Hornet" ameriške izdelave, vodene z umetno inteligenco (UI) - rezultat kampanje UI-dronov nekdanjega izvršnega direktorja Googla Erica Schmidta, ki je bila napovedana pred vsaj dvema letoma.

Ti droni, izdelani in vodeni s strani ZDA, izvajajo obsežno regijsko kampanjo napadov na ruski pomorski promet v Azovskem, Črnem in Sredozemskem morju ter drugod, pa tudi na vojaško, civilno in energetsko infrastrukturo na vse večjih razdaljah od rusko-ukrajinske meje, globoko znotraj ruskega ozemlja.

Čeprav škoda, povzročena s temi napadi, ni dosegla ravni ruskih napadov z raketami, vodenimi bombami, droni in vodenimi izstrelki na Ukrajino, po priznanju same ruske vlade povzroča motnje, zlasti v specifičnih regijah, kot je Krim, in na logističnih poteh, ki vodijo vanj.

Če se spomnimo, da je cilj Washingtona z njegovo vojno v Ukrajini proti Rusiji in njegovo širšo kampanjo prodiranja ,,raztegniti" in ne ,,poraziti" Rusijo, ni mogoče zanikati, da je ameriška strategija znatno zvišala stroške že tako drage vojne, ki je bila Rusiji vsiljena.

ZDA in njihovi evropski posredniki verjetno nikoli ne bodo dohiteli Rusije v vojaško-industrijski proizvodnji, toda ob zadostnem času bodo zagotovo še naprej širili svojo sposobnost povzročanja vse večjih stroškov, razen če in dokler Rusija ne bo sposobna vojne v Ukrajini popolnoma in dokončno končati na bojišču.

Ob obetu, da bi Ukrajina propadla in bi se vojna končala, se bo skušnjava ZDA, da odprejo dodatne fronte vzdolž ruskih meja, povečala - pri čemer se zdi, da so priprave na takšno fronto vsaj v baltskih državah že v teku.
Širša vojna proti večpolarnosti (multipolarizmu)

Medtem ko ZDA nadaljujejo z eskalacijo svoje vojne proti Rusiji v Ukrajini - in grozijo, da jo bodo razširile še na preostali del Evrope -, nadaljujejo tudi svojo neposredno agresivno vojno proti Iranu; oboje skupaj pa sproža vse večjo svetovno energetsko krizo, usmerjeno neposredno proti sami Kitajski.

Medtem Združene države Amerike še naprej oblikujejo azijsko-pacifiško regijo natančno na enak način, kot so oblikovale in preobrazile Evropo v odnosu do Rusije ter Zahodno Azijo v odnosu do Irana - za obsežno vojno in/ali posredniško vojno s Kitajsko.

ZDA so v procesu spreminjanja Filipinov v jugovzhodni Aziji v ,,Ukrajino" azijsko-pacifiške regije, medtem ko integrirajo vojaške zmogljivosti Južne Koreje, Japonske in Filipinov pod enotno, interoperabilno ameriško vojaško poveljstvo.

Tako kot so ZDA izkoristile napade z droni na Rusijo, oprane skozi ,,Ukrajino", ZDA podobno pripravljajo Filipine in kitajsko otoško provinco Tajvan kot izhodiščni točki za podobne napade na Kitajsko.

Razumevanje širše, globalne narave ameriške zunanje politike, v katero se umešča ameriška posredniška vojna proti Rusiji, pomaga pojasniti vse večjo stopnjo sodelovanja med primarnimi cilji te ameriške zunanje politike - predvsem Rusije, Kitajske in Irana. Razumevanje, da ZDA to politiko izvajajo ne le z neposrednim ciljanjem teh treh držav, temveč tudi s ciljanjem tretjih strani - z njihovim spodkopavanjem, političnim prevzemom in uporabo kot posrednikov za doseganje te politike -, pomaga poudariti nujnost oblikovanja svetovnega prizadevanja za razkritje in obrambo pred to grožnjo, ki jo predstavlja ameriško teženje po prevladi (primatu).

Ta grožnja nima le vojaške in gospodarske dimenzije, ampak cilja tudi na informacijski, izobraževalni in politični prostor.

Pred stoletji je zgolj zavarovanje lastnega gradu pred obleganjem sovražniku omogočilo dostop do celotnega prostora in virov okoli tega gradu - s čimer so se ustvarile dinamike izčrpavanja, ki so skozi čas koristile sovražniku, ne glede na to, kako dobro zaščiten je bil grad sam. Oblegani grad, ki ustvari strateško globino daleč presežek obzidja gradu in mu s tem omogoči napad ter sovražniku prepreči približevanje, kaj šele začetek obleganja, dolgoročno poveča možnosti za zmago.

Danes mora večpolarni svet izboljšati svojo strateško globino enako močno, kot morajo posamezne države utrditi svoje meje pred ameriškim prodiranjem, agresijo, infiltracijo, destabilizacijo ter političnim prevzemom ali kolapsom. To je treba storiti ne le prek tradicionalnih domen nacionalne in svetovne varnosti, temveč tudi s poudarkom na informacijskem prostoru - domeni, ki jo je v 21. stoletju enako pomembno zaščititi kot lastni zračni prostor, kopenske meje in obale.

Integracija te politike ne le na nacionalni ravni, temveč kolektivno po celotnem nastajajočem večpolarnem svetu, pomaga ustvariti strateško globino, ki je potrebna v 21. stoletju, da se onemogoči in porazi agresija, tako kot je strateška globina to storila v preteklih stoletjih.

Le čas bo pokazal, ali bo ruske prednosti v ameriški posredniški vojni v Ukrajini mogoče uspešno razširiti na precej širšo kampanjo prodiranja, ki jo ZDA izvajajo proti Moskvi - in ali lahko Rusija, Iran in Kitajska dovolj močno združijo svoja prizadevanja, da onemogočijo in porazijo globalno kampanjo prodiranja in agresije Washingtona, ki ji podreja preostali svet.

Stane2 je včeraj ob 14:20:52 izjavil:

arato je včeraj ob 13:55:18 izjavil:

Povej mi da ne razumeš ekonomije brez da bi mi povedal da ne razumeš ekonomije.

Si se opisal ja.

Rezerva ne pomeni nič, če ti valuta pobezalja.

A si ti spal leta 2022/2023 ko je bila nafta visoko in je imela Rusija zares visoke devizne prihodke.

Če hočeš v takem trenutku zadržati vrednost moraš zadržati denar in nekako prisiliti družbo, da posluje in deluje v rublju.

S Kitajsko so se šli, dokler so se lahko šli.

To da maš ti rezervo ne pomeni nič, če ne moreš prodati rublja. Če ga nihče ne “kupi” lahko ti prodaš vso rezervo, pa imaš še vedno kopico ničvrednih papirčkov.

Rezervo imaš v tujih valutah in zlatu, ne pa v rubljih jao...

To da so Rusi doma ohranili rubelj na relativno visokem nivoju je terjalo kopico ukrepov, ki so bili na papirju že pred vojno.

Rubelj je na visokem nivoju izključno zato, ker je "fiksiran" na Yuan, in sem ti že povedal zgoraj, kaj počneta obe državi s svojimi valutami.

arato je včeraj ob 14:23:10 izjavil:

Dej preberi si kej dej