Ena izmed težav v novih letalih je procesor. V letalu, ki stane 120 milijonov dolarjev in ga 12.000 zaposlenih izdela v devetih dneh, namreč tiktakajo stari procesorji. To ni nič nenavadnega, saj sta preizkušenost in zanesljivost pomembnejši od hitrosti. To sta še vedno Collins Aerospace FCC-730 iz leta 1996. Vsak računalnik ima dva enojedrna 16-bitna procesorja za redundanco. Tak sistem že leta 1996 ni bil med najhitrejšimi, a to tedaj ni bil problem. Danes pa se od teh istih računalnikov v novih boeingih zahteva precej več: predvsem MCAS. Ko ga je Boeing začel krpati, pa so na plan začele prihajati nove in nove luknje (onesposobitev nadzornega sistema, nenadzorovani spust, težave z zagonom, zamrznitev sistema).
V Boeingu še vedno optimistično napovedujejo, da bo 737 Max ponovno letel poleti. MCAS je že bil dobil ustrezne popravke, ki preprečujejo ponovitev katastrofičnega scenarija, ko je letalo samodejno usmerilo nos k tlom. Polet, na podlagi katerega bo ameriška agencija FAA ponovno certificirala letalo, bo po vsej verjetnosti v drugi polovici maja. Spomnimo, da je prav 737 Max prekinil vzajemno priznavanje certifikatov. EU, Kitajska in Indija bodo letalo neodvisno preverile in certificirale, kar bi bil še pred tremi leti velik škandal. A tudi potem Boeing 737 Max ne bo takoj poletel, saj bo treba pilote na novo izšolati. Ugotovili so, da tablične aplikacije niso dovolj, temveč bodo morali v prave simulatorje. Problem pa je, da jih je za ta tip letala na svetu le 34.
