ESA prejela največji proračun doslej

ESA - Na sestanku v Sevilji je svet ministrov držav članic Evropske vesoljske agencije sprejel doslej najbolj zajeten proračun, v višini slabih 14,4 milijarde evrov. S tem je zagotovljeno financiranje vseh zastavljenih projektov, s čimer se ESA odločneje sooča z na novo pognano vesoljsko tekmo med velesilami in uspešnimi zasebnimi podjetji, kot je SpaceX.

Vzpenjajoče se privatne firme, kot so Space X, Blue Origin in Virgin Galactic, pa zagnana Kitajska, ki je letos s 27 izstrelitvami od vseh v orbito poslala največ plovil, so pričele pošteno hoditi v zelje starim igralcem na področju vesoljskih poletov, kamor sodi tudi Evropska vesoljska agencija (ESA). Evropske države so se tega očitno naposled zavedle, kajti ta konec tedna so na sestanku Space19+ v Sevilji sprejele rekorden proračun za Eso, v višini nekaj manj kot 14,4 milijarde evrov, oziroma štiri milijarde več od prejšnjega, s katerim jim v letu 2016 ni uspelo pokriti vseh potreb. ESA financiranja ne sprejema vsakoletno kot NASA, temveč se ministri držav članic zberejo na tri leta in določijo triletno financiranje opcijskih ter petletno financiranje obveznih programov.

Za triletno obdobje je agencija želela 12,5 milijarde evrov, za petletno pa 14,5 milijarde. Dobila je 12,45 milijarde za prvo in 14,39 za drugo obdobje, kar je generalnega direktorja Jana Wörnerja s sodelavci zelo razveselilo, saj to pomeni, da so v zadovoljivi meri financirani vsi predlagani programi - z nekaj manjšimi opombami. Področje vesoljske obrambe je namreč edino prejelo nekaj manj sredstev od predvidenega, zaradi česar bo razvoj misije Lagrange, za obrambo pred vesoljskimi nevihtami, upočasnjen - ne pa ustavljen. Misija Hera, za test obrambe pred asteroidi, bo potekala dalje in leta 2022 obiskala asteroidni sistem Didimos.

Zato pa so nekateri drugi programi prejeli več od želenega, uspeh pa je toliko pomembnejši, ker zaobjema res navdušujoč in raznolik repertoar nalog in ciljev ter tesno sodelovanje z Naso. Mednje spadajo vesoljski observatorij za gravitacijske valove LISA in rentgenski teleskop Atena; evropski orbitalni raketoplan Space Rider, ki si ga najbolj želijo Italijani; odločno sodelovanje z Naso pri lunarni orbitalni postaji Gateway, kjer ESA sodeluje z dvema moduloma in si obeta tudi prvega Evropejca na Luni; vnovični poskus prinašanja vzorcev z marsovskega površja; podpora Mednarodni vesoljski postaji do leta 2030; nadgradnje raket Ariane 6 in Vega-C ter nenazadnje, več programov opazovanja Zemlje, med njimi flota satelitov Copernicus.

Med 22 stalnimi članicami agencije sta se finančno najbolj izprsili Nemčija in Francija, vsaka z okrog petinskim deležem. Poleg sta prispevali tudi Kanada, ki ima poseben sodelovalni status, in pa Slovenija, ki je od leta 2016 pridružena članica - trenutno edina. K vsoti smo primaknili pet milijonov evrov, s čimer bomo sodelovali pri petih projektih: GSTP za razvoj splošnih tehnologij; EOEP za opazovanje Zemlje; PRODEX za razvoj znanstvenih eksperimentov; Future EO za majhne satelite ter E3P2 za raziskave bivanja človeka in robotov v vesolju. V okviru slednjega bo v Nordijskem centru v Planici nastal laboratorij s centrifugo za urjenje astronavtov in preizkušanje njihovih telesnih zmogljivosti. To predstavlja nov mejnik v slovenskem udejstvovanju pri Esi in vesoljskih tehnologijah nasploh.