kako se čustveno oddaljit od osebe

OP.
Mogoče ti pomaga sledeča zgodba, oz situacija, je resnična.

Zamisli si situacijo, da po nekaj let v službi ugotoviš, oz ugotovita, da se s sodelovko nenormalno ujameta, da se poznata "v dno duše", čeprav šele dobro leto. Tekom pogovorov pa pride na dan resnica, da sta si oba tudi fizično všeč, se privlačita, hkrati oba še nista imela takšnega "prijateljskega" razmerja, še posebej ne z nasprotnim spolom. Imata pa dolgoletno razmerje s partnerji, ki bazira bolj na neki "sigurni" vezi in pogrešeta to, kar sta sedaj odkrila pri drug drugemu. Imata tudi družini, male otroke, torej variante za neko romantično razmerje ni.
Ampak izgubiti tako osebo, takšno prijateljstvo, pa bi tudi bilo "neumno". Če v dobrih 20 letih odrasle dobe nista spoznala nekoga takega, ga verjetno še dolgo spet ne bo, če sploh. Oba sva tudi takšni osebi, ki dava veliko na čustvene povezave in ne neke platonske.

Kaj sva naredila, oz kaj počneva? Okdrito se pogovarjama o čustvih, se jih zavedama in jih ne tlačima, ampak pustima da so pač del naju, jih držima pod nivoju in vema kje so meje. Skušava delati na prijateljstvu, na zelo dobrem prijateljstvu. Saj druge opcije niti ni.
Neumno? Utopično? Pogubno?
Samo enkrat se živi.

miki80 je 30. apr 2019 ob 16:54 izjavil:

Kaj sva naredila, oz kaj počneva? Okdrito se pogovarjama o čustvih, se jih zavedama in jih ne tlačima, ampak pustima da so pač del naju, jih držima pod nivoju in vema kje so meje. Skušava delati na prijateljstvu, na zelo dobrem prijateljstvu. Saj druge opcije niti ni.
Neumno? Utopično? Pogubno?
Samo enkrat se živi.

Kaj pa vajina partnerja rečeta na vse to? Ker če gre res samo za prijateljstvo potem ni nobenega razloga, da bi ga bilo treba pred komerkoli prikrivati, kajne, če ga pa, gre pa očitno za nekaj več. Res je, samo enkrat se živi in tisti, ki želi imeti lepo življenje, gradi lepe odnose z ljudmi, zahrbtno varanje v to ne sodi.

Verjetno se ne bi, vsaj jaz tako predvidevam, bo enkrat debata na to temo :)

Se poznamo s partnerji ja, in tudi družimo, moji je zadeva malce manj "jasna", ker je pač ženska, in ženske gledajo drugače na to, njenemu partnerju pa ni nek problem.

"skriva" se pač ta del, da se tudi fizično privlačima, iz očitnega razloga.
Čeprav to ne pomeni, da sva v družbi kot kipa in sva 3m narazen. Pač...kot nek zelo dober odnos med sorejenci, recimo.

Občutek, da lahko nekomu zaupaš res "VSE", je neverjetno dober in olajša človeka. In "VSEGA" partnerju ne moreš zaupati, iz spet očitnega razloga, zato potrebuješ nekoga drugega. Eni imajo recimo alkohol.

D3m je 30. apr 2019 ob 21:14 izjavil:

Občutek, da lahko nekomu zaupaš res "VSE", je neverjetno dober in olajša človeka. In "VSEGA" partnerju ne moreš zaupati, iz spet očitnega razloga, zato potrebuješ nekoga drugega.

Zgubil si me.

Hear hear. Se samo meni to zdi sebično? Da bi imel nekoga, na kateremu bi si čisto lajšal dušo? To lahko človeka hitro izčrpa. Dobro ajde, v tvojem primeru ni one-side zadeva, pa vseeno. Jaz imam za takšne primere glasbo in dnevnik, če že.

jype je 30. apr 2019 ob 21:27 izjavil:

miki80 je 30. apr 2019 ob 21:13 izjavil:

In "VSEGA" partnerju ne moreš zaupati, iz spet očitnega razloga, zato potrebuješ nekoga drugega.

Hm? Čemu pa ravno partnerju ne bi mogel?

Ker ni tvoj terapevt. @OP je tukaj mislil bolj kakšne notranje dvome, misli, ipd. se mi zdi. In za takšne zadeve ni smisla, da takoj posreduješ partnerju, saj je večina takšnih misli ustvarjenih random in se spreminjajo iz dneva v dan. Partnerja lahko le zmedeš in poslabšaš odnos s takšnim načinom all-in komuniciranja.

ženske dobijo kratek stik, že če jim govoriš o drugih ženskah in tudi če sploh ni med njo in teboj nič inb tudi če nima zanimanja zate, nerade poslušajo o drugih ženskah. so bolj ljubosumne kot moški.

kuall je 30. apr 2019 ob 21:42 izjavil:

ženske dobijo kratek stik, že če jim govoriš o drugih ženskah

Zdaj vem, zakaj eni mislijo, da sem copata. Ker sem v resnici gej, saj dekle, s katerim imam otroke, ne more biti ženska, ker nima nobenih težav, če me zanimajo tudi drugi potencialni spolni partnerji, dokler se ne obnašam tako, kot se praviloma obnašate šovinistični kreteni.

miki80 je 30. apr 2019 ob 22:37 izjavil:

Morda pa sva samo egoista?

Ali pa imata drugačen odnos kot mi. Če deluje, se jaz na tvojem mestu zaradi takih razlik ne bi pretirano sekiral, le nenavadno se mi zdi, da bi pred partnerko skrival svoje "temne skrivnosti" - verjamem pa, da marsikdo te reči drugače dojema. Meni se zdi, da moj odnos temelji na zaupanju, kar me hkrati osvobodi tega, da bi moral partnerko nadzirati, ter tega, da bi moral paziti, kaj ji povem, česa se moram pa vzdržat, ampak lahko povem, katera od prijateljic ima duševno stisko in me preko noči potrebuje za čustveno podporo, ne da bi me moralo skrbeti, da bo zaradi tega karkoli narobe.

Raptor F16 je 30. apr 2019 ob 22:46 izjavil:

Daj malo bolj konkretiziraj. Površinsko tudi jaz znam opisovati stvari.

Pa saj je jasno, kaj jo moti. Če se z nekom zapleteš v spolno razmerje in potem dejansko pravilno izvajaš spolne odnose, hormoni neizogibno poskrbijo, da se nanj navežeš. Mene v resnici to ne skrbi pretirano, nikakor pa ne bi trdil, da ne gre za legitimen pomislek, kadar gre za tradicionalna monogamna razmerja.

Cruz je 30. apr 2019 ob 22:54 izjavil:

Glede na to, da zagovarjaš/prakticiraš poly, kako se spopadaš s tem problemom navezovanja? Več občasnih zunanjih partnerjev namesto enega stalnega? Jaz ne vem, kako bi lahko prakticiral poly zvezo, ker bi se pač navezal na druge oz. vsaj na eno. Definiraš sex le kot nek hobi, sprostitev, kardio in ga ne asociiraš z ljubeznijo, intimnostjo?

To je trivialno: Standarde imaš tako visoke, da ostane samo en partner. Če se pojavi še kakšen, ki ga lahko stlačiš v okvir tako visokih standardov, se pa sprijazniš s tem, da si one lucky SOB in da bi bilo nepošteno, če bi se basal s smetano, medtem ko morajo drugi strgat po dnu, ter se zadovoljiš z intelektualno izpolnjujočim, a platonskim odnosom.

Če je spolni odnos res nujen, reč organiziraš tako, da se nihče ne počuti zapostavljenega, ker si spolnim partnerjem, ki izpolnjujejo tako visoke zahteve, to vsekakor dolžan zagotoviti.

xmetallic je 30. apr 2019 ob 23:13 izjavil:

Emotional self-control. Ko se naučiš manipulirat s svojimi čustvi si zmagal. Zaljubiš se v osebo v katero se želiš, čustva "izklopiš" tako enostavno kot pritisneš stikalo za luč. Težko se je tega priučiti, vendar ko enkrat obvladaš ti nič ne pride do živega.

Sounds like you become an asshole.

miki80 je 30. apr 2019 ob 23:31 izjavil:

jype, poleg tega pa sva oba "ranjena" s kar konkretnimi preteklimi negativnimi izkušnjami - to naju je tudi na začetku takoj povezalo. Sicer sem tudi jaz sprva pomislil, da se gre pač za nastavljanje rame, ampak vse kaže na konkretno več.

Ah, potem razumem, da je lahko hudo in da se precej težje odločiš, kako hoditi po robu med tem, da partnerko čustveno prizadaneš, ali pa se počutiš osamljenega. Nimam pojma o knjigah, ki bi to razvozlale, sam bi pa rekel, da se je bolje popolnoma odpreti in iskreno pogovoriti, kot poizkušati partnerju risati lepšo sliko samega sebe, tudi če to počneš zgolj zato, da bi ji prihranil morebitno bolečino. Razumem tudi, da včasih ne gre tako lahko, sploh pri zvezah, ki so praktično zapletene z naraščajem, skupnim lastništvom in drugimi podobnimi rečmi.

miki80 je 30. apr 2019 ob 23:41 izjavil:

Najin partnerski odnos je že dolgo - bogi - še preden sem to drugo osebno spoznal.

Koliko ur dnevno pa debatiraš o tem s partnerko? Razumem, da so reči lahko utrujajoče, če imata precej različne ideje o tem, kaj naj bi vajina zveza sploh bila, ampak dejstva so, kakršna so, kompromis je pa v takem primeru edina alternativa eventuelnemu razpadu zveze, če sta ga oba pripravljena sprejeti (če ga nista, bosta pa še naprej živela po naučenih postopkih, kakor je večina naših prednikov, ki so bili v zveze itak tako ali drugače prisiljeni).

Dobro sta zakuhala situacijo.

Precej humorna rešitev.

miki80 je 1. maj 2019 ob 06:54 izjavil:

Včasih...ogromno...po več dni, tednov, lahko vsak večer.

Ne gre se mogoče toliko o idejah, ampak pač o tem, kakšen človek si, kakšen si postal po toliko letih, pa ne kot posledica zveze, pač...
Zaradi tega pa je, imo, neka trdna zveza veliko bolj trajna oz bolj prijetna, kot pa neke zablojene romance, ki itak enkrat izvenijo. Je pa hudič ja, če je nekomu trdna zveza ok, nekdo pa bi rad še vseeno romanco - tu se pa potem pač išče nek kompromis.

Glede na to, da sem kar nekaj napisal, predstavil situacijo, je sploh kakšna alternativa tej "naši" zgodbi? Vse, kar je, je samo bolj mučno (razpad dveh familij, menjava službe, postati čustven asshole 2x, ...) od tega, kar je sedaj. Sicer pa kdo ve, kaj bo čez 30, 40, 50 let...živeli bomo itak 100+, je še dovolj časa za srečo za vse.

Kakorkoli, žena si zasluži resnico, da lahko tudi ona začne razmišljati o različnih opcijah in delati plane za prihodnost, ne samo ti, ki sedaj držiš vse niti v rokah in manipuliraš z njo. Če ne drugače bo prej ali slej sama izvedela in takrat boš imel še večji problem.

xmetallic je 30. apr 2019 ob 23:13 izjavil:

Cruz je 30. apr 2019 ob 22:54 izjavil:

Glede na to, da zagovarjaš/prakticiraš poly, kako se spopadaš s tem problemom navezovanja? Več občasnih zunanjih partnerjev namesto enega stalnega? Jaz ne vem, kako bi lahko prakticiral poly zvezo, ker bi se pač navezal na druge oz. vsaj na eno. Definiraš sex le kot nek hobi, sprostitev, kardio in ga ne asociiraš z ljubeznijo, intimnostjo?

Emotional self-control. Ko se naučiš manipulirat s svojimi čustvi si zmagal. Zaljubiš se v osebo v katero se želiš, čustva "izklopiš" tako enostavno kot pritisneš stikalo za luč. Težko se je tega priučiti, vendar ko enkrat obvladaš ti nič ne pride do živega.

Težnja po kontroli vodi v črne vode v trpljenje in nesrečo. Čustva niso za manipulirat ampak za sprejet. Slabih čustev ni, brez žalosti ni veselja in brez bolečine ni sreče. Vse pride in vse gre.

miki80 je 1. maj 2019 ob 06:54 izjavil:

Včasih...ogromno...po več dni, tednov, lahko vsak večer.

Ne gre se mogoče toliko o idejah, ampak pač o tem, kakšen človek si, kakšen si postal po toliko letih, pa ne kot posledica zveze, pač...
Zaradi tega pa je, imo, neka trdna zveza veliko bolj trajna oz bolj prijetna, kot pa neke zablojene romance, ki itak enkrat izvenijo. Je pa hudič ja, če je nekomu trdna zveza ok, nekdo pa bi rad še vseeno romanco - tu se pa potem pač išče nek kompromis.

Glede na to, da sem kar nekaj napisal, predstavil situacijo, je sploh kakšna alternativa tej "naši" zgodbi? Vse, kar je, je samo bolj mučno (razpad dveh familij, menjava službe, postati čustven asshole 2x, ...) od tega, kar je sedaj. Sicer pa kdo ve, kaj bo čez 30, 40, 50 let...živeli bomo itak 100+, je še dovolj časa za srečo za vse.

Veliko se očitno pogovarjat, a očitno zelo malo povesta. Kolikokrat pa se objameta?