Družboslovna informatika je nezaposljiva smer!

ginekk je 17. feb 2019 ob 22:46 izjavil:

Phantomeye je 17. feb 2019 ob 21:20 izjavil:

[

1. Korak - zamenjat stare profesorje (as in OLD), ker živijo 20 let v preteklosti in nimajo interesa do sprememb. Dobili so svoj, kako se temu reče - tenure, zato se večini jebe.

Zadnja izjava je protislovna. Ker potem je potrebno vsakega profesorja odstavit takoj oz. kmalu po tem, ko postane profesor (ker se mu potem jebe, kot praviš).

Pa ni res da nič ne delajo, eni da, drugi ne. Vidiš lahko po objavah. Profesorji so še vedno primarno znanstveniki in sekundarno učitelji.
Znanost se ne spreminja tako hitro, da bi v se fundamenti drastično spremenili v 20-letih. V računalništvu npr. je pri HW še vedno aktualna Von Neumannova arhitektura, koncept iz leta 1936. Kvantni računalniki so šele zdaj začeli to razbijat. Tudi Fourerjeva transformacija, digitalna ali zvezna je ista. Takisto algoritmi in vsa matematika zadaj. Ne postavi se vse v dvajsetih letih kar na glavo.
Programski jeziki so se malo zavrteli, ampak to je samo drugo orodje. Znanje programskega jezika je obrtništvo.

O, nikar ne obračaj besed. Ne govorim o profesorjih, ki so prejeli tenuro. Ampak o profesorjih, ki so prejeli tenuro in se je posledično zmanjšal njihov prispevek k znanosti, ker se jim med drugim ni treba boriti za mandat, in govorim o profesorjih, ki bi že zdavnaj morali biti v penzionu, a še vedno učijo. Prvič ni prostora za nov kader, drugič pa ne poučujejo vsebin, ki so v koraku s časom. Zakaj je pomembno samo tisto, kar je bilo aktualno 50 let, ne pa tisto, kar je aktualno v zadnjih petih letih. Poleg tega pa ti govoriš samo o računalništvu, jaz ne govorim o računalništvu.

Mavrik je 17. feb 2019 ob 23:11 izjavil:

Joj, "tenuri" se v slovenščini reče "redna profesura", naziv je pa "redni profesor". :)

Ušlo mi je iz glave se zgodi. Sej če smo pošteni tudi profesor in profesura ni ravno slovenskega/slovanskega izvora ... Bistvo je, da se takšnim profesorjem ni treba več zares dokazovat. Kar pa predstavlja problem, ko je govora o kvaliteti študija.

Pika na i je 15. feb 2019 ob 18:18 izjavil:

Janjanovak je 15. feb 2019 ob 18:16 izjavil:

Če želiš zaposlitev pojdi študirat tehnične vede :)

Če želiš študirat, študiraj tisto kar te veseli.

In imej v mislih, da se poloznice ne bodo placale same.

To je tak kot izredni program poslovna informatika.

Nisi ne ekonomist. Nisi ne informatik.

Diploma je koristila samo takim, ki so že imeli službe ter so tako napredovali po lestvici.

Drugače pa si zelo težko zaposljiv, povem iz prve roke.

Diplomanti DI imajo zelo dobre možnosti zaposlitve.

Problem je s študenti, ki so se na program vpisali zgolj, "ker ima dobre možnosti zaposlitve".
Ki se napiflajo ali preplonkajo "za 6", ki prepišejo seminarske / naloge od sošolcev.. ajde, saj narediš to pri kakem res nezanimivem predmetu (ali vseh razen tistih, ki te zanimajo :)). Če pa to delaš tako pri vseh predmetih, se moraš pa vprašati, zakaj si se vpisal na izbrano smer.

In taki študentje na koncu govorijo, kako ti faks (kateri koli) "nič ne da".

Noben faks ne bo dal tistemu, ki ga ne zanima nič, dobre zaposlitve (v kateri bo srečen in nenazadnje tudi nekaj zaslužil).
Ne elektro, ne FRI ne FERI - in seveda niti FDV, FF ali ALU. In obratno; tisti, ki se najde v stvari, ki ga veseli - in v to vloži tudi dovolj truda- bo imel, ne glede na faks ali smer, dobro izhodišče.

O področjih, ki jih program pokriva ne bom pisal, ker so objavljena - so pa široka.
In v vsa se (še toliko bolj na prenovljenem programu) poglobi dovolj, da se lahko nekdo *ki ga vsaj nekaj od ponujenega zanima* razvije v kader, ki se mu ni za bati za prihodnost.
- Podatkovni analitik (@OP)? Z lahkoto. Česa te niso naučili? Baje se "joka" zaradi statistike, multivariatne, metodologije... kaj pa dela drugega analitik? Ja, se je pa treba naučiti in razumeti. To, da veš, da "obstajajo neki SPSSji", ni dovolj.
- Programiranje? Ja, res se ne praska Oberona 4 leta (moral sem; vem, da ga ni več in vem, da ni bil 4 leta). Tisti, ki mu zadeva zadiši, se lahko razvije v "proper" programerja. Res se spozna samo osnove programiranja v nekaj skriptnih jezikih, vsekakor pa več kot samo while loope, ki so bili omenjeni zgoraj. Pokažite interes in boste hitro povabljeni v kak center (za naravoslovce, center=lab), kjer se dela malo več programiranja (ki ga boste seveda dodatno naučeni). Da, tudi "proper" programerji (na trgu) so DIjevci.
- itd.. imamo tudi pure sociologe

Prednost DI pred ostalimi bolj specializiranimi programi je predvsem v tem, da ponuja več možnosti usmeritve, študentom pa ponudi (naučiti se morajo sami!) širši pogled na obravnavane snovi. Seveda je jasno, da sem ne bo šel nekdo, ki ga zanimajo elektromagnetika, antenski sistemi ali optična omrežja...

Kot je rekel Matthai: malo manj žuranja in malo več dela na faksu in bo šlo... brez interesa in razumevanja pa lahko res samo mešate meglo. Takih noče nihče zaposliti.
Faks ni strokovno izobraževanje in vas ne bo naučil obrti.

Saj ne da v it-ju ni ene 90% jobov bodisi programiranje ali qa če to odšteješ je izbira služb bolj borna.

Matthai je pro. Sam taki ki imajo toliko entuziazma bi uspeli tudi brez faksa.

Pika na i je 15. feb 2019 ob 18:18 izjavil:

Če želiš študirat, študiraj tisto kar te veseli.

Če bi imel cent za vsakega znanca z tako zgodbo:

> gre študirati kar ga veseli
> diplomira kar ga veseli
> službe ne dobi na področju kar ga veseli
> dobi delo, katerega bi lahko opravljal že 5 let nazaj po končani srednji šoli

Bonus meme:
> službe ne dobi na svojem področju, zato gre delati še magisterij.

KAVINSKY je 20. feb 2020 ob 09:49 izjavil:

Pika na i je 15. feb 2019 ob 18:18 izjavil:

Če želiš študirat, študiraj tisto kar te veseli.

Če bi imel cent za vsakega znanca z tako zgodbo:

> gre študirati kar ga veseli
> diplomira kar ga veseli
> službe ne dobi na področju kar ga veseli
> dobi delo, katerega bi lahko opravljal že 5 let nazaj po končani srednji šoli

Bonus meme:
> službe ne dobi na svojem področju, zato gre delati še magisterij.

Jaz poznam par primerov, ki delajo nekaj čisto drugega, nekaterim ne bi bilo potrebno imeti diplome. Večini ni žal, da so študirali tisto kar so, ker jih je veselilo in so šli na faks zaradi znanja in radovednosti, ne zaradi službe - pa niso vsi študirali tisto kar večina smatra za useless smeri.

Poanta je, da ne grejo vsi na faks po službo, to je imo zgrešen pristop in recept za mogočo krizo po končani diplomi ali ob prvi zaposlitvi po faksu, ko ugotoviš, da to ni to.

Pa še to: Kaj točno je s tem narobe, če delaš nekaj čisto drugega kot si študiral?

Jah, nabijam in provociram, nje, da nam ni dolgčas

Evo, že zgornja zgodbica. To je, ko dobiš za nalogo napisat seminarsko nalogo "o random temi", ti pa prideš nazaj z idelkom, ki je v bistvu že za znanstveni članek.

Janjanovak je 15. feb 2019 ob 18:06 izjavil:

Uglavnem izogibajte se družboslovne informatike, FDV-ja in lažem iz katedre za družboslovno informatiko!

LOL, kdo na svetu pa gre študirat informatiko na FDV!? To moraš biti res nor, ali pa imeti dobre veze, da ti nekje zagotovijo službo, kjer ni potrebno delat nič za dobro plačo (kakšno podjetje v državni lasti je solidna možnost). V takem primeru potrebuješ seveda samo nek priznan papir in za to je FDV tudi opcija. Verjetno pa obstaja še kaj lažjega, samo za papir dobit? Kakšna dopisna šola prek interneta ali kaj v tem smislu.

Phoebus je 20. feb 2020 ob 09:24 izjavil:

Diplomanti DI imajo zelo dobre možnosti zaposlitve.

Problem je s študenti, ki so se na program vpisali zgolj, "ker ima dobre možnosti zaposlitve".
Ki se napiflajo ali preplonkajo "za 6", ki prepišejo seminarske / naloge od sošolcev.. ajde, saj narediš to pri kakem res nezanimivem predmetu (ali vseh razen tistih, ki te zanimajo :)). Če pa to delaš tako pri vseh predmetih, se moraš pa vprašati, zakaj si se vpisal na izbrano smer.

In taki študentje na koncu govorijo, kako ti faks (kateri koli) "nič ne da".

Noben faks ne bo dal tistemu, ki ga ne zanima nič, dobre zaposlitve (v kateri bo srečen in nenazadnje tudi nekaj zaslužil).
Ne elektro, ne FRI ne FERI - in seveda niti FDV, FF ali ALU. In obratno; tisti, ki se najde v stvari, ki ga veseli - in v to vloži tudi dovolj truda- bo imel, ne glede na faks ali smer, dobro izhodišče.

O področjih, ki jih program pokriva ne bom pisal, ker so objavljena - so pa široka.
In v vsa se (še toliko bolj na prenovljenem programu) poglobi dovolj, da se lahko nekdo *ki ga vsaj nekaj od ponujenega zanima* razvije v kader, ki se mu ni za bati za prihodnost.
- Podatkovni analitik (@OP)? Z lahkoto. Česa te niso naučili? Baje se "joka" zaradi statistike, multivariatne, metodologije... kaj pa dela drugega analitik? Ja, se je pa treba naučiti in razumeti. To, da veš, da "obstajajo neki SPSSji", ni dovolj.
- Programiranje? Ja, res se ne praska Oberona 4 leta (moral sem; vem, da ga ni več in vem, da ni bil 4 leta). Tisti, ki mu zadeva zadiši, se lahko razvije v "proper" programerja. Res se spozna samo osnove programiranja v nekaj skriptnih jezikih, vsekakor pa več kot samo while loope, ki so bili omenjeni zgoraj. Pokažite interes in boste hitro povabljeni v kak center (za naravoslovce, center=lab), kjer se dela malo več programiranja (ki ga boste seveda dodatno naučeni). Da, tudi "proper" programerji (na trgu) so DIjevci.
- itd.. imamo tudi pure sociologe

Prednost DI pred ostalimi bolj specializiranimi programi je predvsem v tem, da ponuja več možnosti usmeritve, študentom pa ponudi (naučiti se morajo sami!) širši pogled na obravnavane snovi. Seveda je jasno, da sem ne bo šel nekdo, ki ga zanimajo elektromagnetika, antenski sistemi ali optična omrežja...

Kot je rekel Matthai: malo manj žuranja in malo več dela na faksu in bo šlo... brez interesa in razumevanja pa lahko res samo mešate meglo. Takih noče nihče zaposliti.
Faks ni strokovno izobraževanje in vas ne bo naučil obrti.

Ne nabijaj, ze 3/4 ljudi, ki je hodilo na FRI ne bo nikoli proper razvijalcev.

Shegevara je 20. feb 2020 ob 22:29 izjavil:

Narobe razmišljate. večina v tej temi. Čisto vsaka smer je zaposljiva. Tudi primerjalna književnost, filozofija in socialna psihologija, itd...Problem je v številu vpisnih mest. Problem je, da imajo nekatere smeri glede na povpraševanje po tem kadru nerealistično preveliko število vpisanih v vsak nov letnik.
Matematika je enostavna. Če se v enem letu ustvari 50 novo-diplomiranih "diplomantov xyz smeri", zaposli pa se jih 25, bi bilo pač treba prihodnje leto glede na povpraševanje po tem kadru ustrezno zmanjšati število vpisnhih mest.

Kar se tiče družboslovne informatike. Poznam jih tri. Delajo pa čisto različne stvari. Ena marketing, eden je nekje v ITju, ta tretji je pa influencer. Nevem no. Ni zdej to neka katastrofa, ni pa da bi se pretirano hvalil.

Mislim, dejansko majhen % ljudi, ki so naredili katerikoli faks se valja v denarju. Pa Sloveniji so tako majhne razlike med plačami (v neto), sploh, ko v to vpelješ še stroške, ki so odvisni od višine plače, pa si potem tam tam. Npr. povprečna vs minimalna

Ok malo gledam to zadevo...

Kaj to je resno?

Študij traja 1 leto.
ECTS: 60
Strokovni naslov: magister/magistrica družboslovne informatike (mag. družb. inf.)


Eno leto in si magister ali morad prej ze imeti kaj posebnega? To lahko pride super prav v tujini, ce imas mag naziv. Super hack.

sandmat je 21. feb 2020 ob 08:35 izjavil:

T-h-o-r je 20. feb 2020 ob 09:27 izjavil:

[Držuboslovna informatika bi morala biti obveza za vse, ki nudijo IT tehnično podporo in morajo vsakodnevno komunicirati z uradniki/pisarniškimi ljudmi, ki jim "računalnik ne dela".

To počnejo kadri s končano srednjo šolo (brez mature). A bomo uvedli diplomo za printer priklopit?

Ce res traja samo eno let morda niso primerni za to delo se iz kaksnega drugega razloga. Z mag nazivom se spodobi, da si kaksen sef, tudi znanje bo primerno.

Ok... vse jasno. :) Sem spregledal, da je pogoj prva stopnja.

poweroff je 20. feb 2020 ob 10:10 izjavil:

Hehe, očitno me dobro poznaš. Ali pa samo malo nabijaš, ne?

Ja, v okviru faksa so mene zanimale druge stvari kot večino študentske populacije.

Mi je pa, ko gledam nazaj, jasno, zakaj so me vzeli za MR-ja. Med drugim tudi zaradi ene seminarske naloge. Treba je bilo narediti neko statistično analizo vprašalnika. Jaz sem sam naredil vprašalnik, se pri eni firmi dogovoril, da so mi dali v večernih urah dostop do 7 telefonov, naredil proper vzorec telefonskih številk (če se prav spomnim, sem heknil telefonski imenik, da sem dobil "populacijo", potem pa random vzorec), se dogovoril s kolegi, da smo par dni vrteli telefone, zbral podatke in naredil analizo ter napisal poročilo. Brez kakšnih vnaprejšnjih dogovorov s profesorji.

Ostali so vzeli neko SPSS datoteko, jo malo povrteli in napisali report.

Je treba priznat da si bil z naskokom najbolj priden študent v naši skupini :). Ostali smo samo vzeli že pripravljene podatke in naredili analizo na tistemu. Je ostalo več časa za žuranje :) Diplomiral pa kot se seveda spodobi en dan pred ukinitvijo starih programov.

Drugače pa velja za DI isto kot za ostale programe. Če si priden in se sam poglobiš v določene stvari boš hitreje dobil službo.

T-h-o-r je 21. feb 2020 ob 09:42 izjavil:

sandmat je 21. feb 2020 ob 08:35 izjavil:

T-h-o-r je 20. feb 2020 ob 09:27 izjavil:

[Držuboslovna informatika bi morala biti obveza za vse, ki nudijo IT tehnično podporo in morajo vsakodnevno komunicirati z uradniki/pisarniškimi ljudmi, ki jim "računalnik ne dela".

To počnejo kadri s končano srednjo šolo (brez mature). A bomo uvedli diplomo za printer priklopit?

Hja, če je tvoje delo vsakodnevni kontakt z ljudmi "ki jim nekaj ne dela", potem je zelo slabo, da to delo opravljajo asocialni giki :D

a je problem, da so giki asocialni, ali imajo njihove stranke prenizek IQ za delo z računalnikom? Lahko plačaš nekoga 5k mesečno pa ne bo prišel z nič večjim nasmeškom inštalirat printerja že petič v istem tednu, ker si ga ti spet uspel odinštalirat.

Če je vse to res, kar pravite je potemtakem bolj problem v študentih samih in njihovi mentaliteti in neangažiranosti, ne toliko v sami smeri.

Če bi bil faks plačljiv (+ štipendija za ambiciozne) , bi bila situacija zelo drugačna.

Phantomeye je 21. feb 2020 ob 11:25 izjavil:

Shegevara je 21. feb 2020 ob 11:20 izjavil:

Če je vse to res, kar pravite je potemtakem bolj problem v študentih samih in njihovi mentaliteti in neangažiranosti, ne toliko v sami smeri.

Če bi bil faks plačljiv (+ štipendija za ambiciozne) , bi bila situacija zelo drugačna.

Bi bila ja, študiral bi študentje iz bogatih familij - k bi se jim itak jebalo, ker jih nič ne stane - kot zdaj. Tisti iz manj bogatih bi itak jebal ježa, ker ne bi bili top 10 %, da bi dobil štipendijo. Zato bi potem več let odplačeval šolnino. In prej ali slej bi se izrodilo vse skupaj kot se je v ameriki.

Morda bi vsi faksi potrebovali sprejemce.

Ker če tko gledaš, na večino faksov si praktično sprejet, če nardiš srednjo šolo (gimnazijo, strokovno). Mogoče bi se ljudje bolj potrudili za čas študija, če bi se morali za vsak faks pomatrat.

Kar se tiče bogatih lenuhov... Če si bodo sami plačevali šolanje mene nič ne briga, če se jim za študij jebe. Njihov dnar, njihov problem.

Kar se tiče revnih... Ja, ti bi potrebovali bit ambiciozni in ne bi smeli delat po liniji najmanjšega odpora. Potrebno bi se bilo za študij zagret, da bi prišel recimo med top 25%, ki dobi zastonj štipendijo, ampak saj to je pravzaprav namen. Ta zagretost za študij bi dejansko ustvarila produktivne strokovnjake in ne samo še enga dodatnega kekca z diplomo.

Pa visokošolski študij je plačljiv v ogromno evropskih državah. Ni treba vedno izpostavljat izrojenost ameriškega šolstva.

Phantomeye je 21. feb 2020 ob 13:01 izjavil:

Shegevara je 21. feb 2020 ob 12:06 izjavil:

Phantomeye je 21. feb 2020 ob 11:25 izjavil:

Shegevara je 21. feb 2020 ob 11:20 izjavil:

Če je vse to res, kar pravite je potemtakem bolj problem v študentih samih in njihovi mentaliteti in neangažiranosti, ne toliko v sami smeri.

Če bi bil faks plačljiv (+ štipendija za ambiciozne) , bi bila situacija zelo drugačna.

Bi bila ja, študiral bi študentje iz bogatih familij - k bi se jim itak jebalo, ker jih nič ne stane - kot zdaj. Tisti iz manj bogatih bi itak jebal ježa, ker ne bi bili top 10 %, da bi dobil štipendijo. Zato bi potem več let odplačeval šolnino. In prej ali slej bi se izrodilo vse skupaj kot se je v ameriki.

Morda bi vsi faksi potrebovali sprejemce.

Ker če tko gledaš, na večino faksov si praktično sprejet, če nardiš srednjo šolo (gimnazijo, strokovno). Mogoče bi se ljudje bolj potrudili za čas študija, če bi se morali za vsak faks pomatrat.

Kar se tiče bogatih lenuhov... Če si bodo sami plačevali šolanje mene nič ne briga, če se jim za študij jebe. Njihov dnar, njihov problem.

Kar se tiče revnih... Ja, ti bi potrebovali bit ambiciozni in ne bi smeli delat po liniji najmanjšega odpora. Potrebno bi se bilo za študij zagret, da bi prišel recimo med top 25%, ki dobi zastonj štipendijo, ampak saj to je pravzaprav namen. Ta zagretost za študij bi dejansko ustvarila produktivne strokovnjake in ne samo še enga dodatnega kekca z diplomo.

Pa visokošolski študij je plačljiv v ogromno evropskih državah. Ni treba vedno izpostavljat izrojenost ameriškega šolstva.

Torej basically - bogati lahko študirajo (tako ali drugače), ker imajo bogate starše. Medtem, ko se morajo pa revni ekstra dobro potrudit, zato ker so revni. Ni ravno fer. Revni imajo že zdaj težave, ker - študij je že zastonj, ampak življenje ni ... najemnina za stanovanje/študentski dom, hrana itd. To pa pomeni, da je ob-študijsko delo skoraj nuja. Zaradi česar potem trpi tudi študij. Sploh, ker večina firm gleda na študentsko delo nekaj, kar delaš poln delovnik.


Jaz npr. v srednji nisem bil presežek, ko sem pa prišel na faks sem pa padel not, ker mi je področje res dišalo. Pa imam zdaj kar okej službo, ki jo brez faksa ne bi imel. Po tvojem sistemu bi zdaj imel le srednjo šolo, ker si faksa ne bi mogel privoščit.

Jaz pa, ce bi bili sprejemci za na FRI, ne bi nikoli prisel do diplome iz tega podrocja, saj do takrat nisem znal drugega kot formatirati racunalnik. In sem sele tekom studija nasel podrocje, ki mi sedaj najbolj lezi.

Na dobre fakultete bi morali (in tudi je takoj vsaj v principu večinoma) spustit najboljše, ne glede na denar. Tista šolnina je drobiž proti temu kolk bo nekdo v življenju plačal davkov. Če ima nekdo malo bolj ali manj bogate starše, ki to lahko (ali ne) plačajo, je čisto nepomembno. Bogatašek, ki plača šolnino in ni nič iz njega, ali ker ne diplomira, ali ker se zaposli kje drugje, ni naredil nič kaj bistveno manj škode, kot če isto naredi nek revež, ki ne more plačat šolnine. En in drug sta več škode naredila z odvzemom mesta bolj koristnemu človeku, ne pa tolk s tisto šolnino, plačano ali ne.
Slabih fakultet pa nihče ne rabi, niti nihče tam nikomur ne odvzema mest.

FTad je 21. feb 2020 ob 13:57 izjavil:

Phantomeye je 21. feb 2020 ob 13:01 izjavil:

Shegevara je 21. feb 2020 ob 12:06 izjavil:

Phantomeye je 21. feb 2020 ob 11:25 izjavil:

Shegevara je 21. feb 2020 ob 11:20 izjavil:

Če je vse to res, kar pravite je potemtakem bolj problem v študentih samih in njihovi mentaliteti in neangažiranosti, ne toliko v sami smeri.

Če bi bil faks plačljiv (+ štipendija za ambiciozne) , bi bila situacija zelo drugačna.

Bi bila ja, študiral bi študentje iz bogatih familij - k bi se jim itak jebalo, ker jih nič ne stane - kot zdaj. Tisti iz manj bogatih bi itak jebal ježa, ker ne bi bili top 10 %, da bi dobil štipendijo. Zato bi potem več let odplačeval šolnino. In prej ali slej bi se izrodilo vse skupaj kot se je v ameriki.

Morda bi vsi faksi potrebovali sprejemce.

Ker če tko gledaš, na večino faksov si praktično sprejet, če nardiš srednjo šolo (gimnazijo, strokovno). Mogoče bi se ljudje bolj potrudili za čas študija, če bi se morali za vsak faks pomatrat.

Kar se tiče bogatih lenuhov... Če si bodo sami plačevali šolanje mene nič ne briga, če se jim za študij jebe. Njihov dnar, njihov problem.

Kar se tiče revnih... Ja, ti bi potrebovali bit ambiciozni in ne bi smeli delat po liniji najmanjšega odpora. Potrebno bi se bilo za študij zagret, da bi prišel recimo med top 25%, ki dobi zastonj štipendijo, ampak saj to je pravzaprav namen. Ta zagretost za študij bi dejansko ustvarila produktivne strokovnjake in ne samo še enga dodatnega kekca z diplomo.

Pa visokošolski študij je plačljiv v ogromno evropskih državah. Ni treba vedno izpostavljat izrojenost ameriškega šolstva.

Torej basically - bogati lahko študirajo (tako ali drugače), ker imajo bogate starše. Medtem, ko se morajo pa revni ekstra dobro potrudit, zato ker so revni. Ni ravno fer. Revni imajo že zdaj težave, ker - študij je že zastonj, ampak življenje ni ... najemnina za stanovanje/študentski dom, hrana itd. To pa pomeni, da je ob-študijsko delo skoraj nuja. Zaradi česar potem trpi tudi študij. Sploh, ker večina firm gleda na študentsko delo nekaj, kar delaš poln delovnik.


Jaz npr. v srednji nisem bil presežek, ko sem pa prišel na faks sem pa padel not, ker mi je področje res dišalo. Pa imam zdaj kar okej službo, ki jo brez faksa ne bi imel. Po tvojem sistemu bi zdaj imel le srednjo šolo, ker si faksa ne bi mogel privoščit.

Jaz pa, ce bi bili sprejemci za na FRI, ne bi nikoli prisel do diplome iz tega podrocja, saj do takrat nisem znal drugega kot formatirati racunalnik. In sem sele tekom studija nasel podrocje, ki mi sedaj najbolj lezi.

Za večino študijev tujega jezika (npr. japonščina) je priporočljivo ... da hodiš na predpriprave, kjer te naučijo nujnih osnov.

Tako bi tudi za FRI imel predpriprave, kjer bi izločil tiste študente, ki nimajo resnega namena bit na FRI, ampak so imeli dovolj točk za vpis. In so se pač vpisal na en faks. Še na FDV-ju jih pade polovica samo zaradi tega, ker so se zgolj vpisali za status.

Utk je 21. feb 2020 ob 14:14 izjavil:

Na dobre fakultete bi morali (in tudi je takoj vsaj v principu večinoma) spustit najboljše, ne glede na denar. Tista šolnina je drobiž proti temu kolk bo nekdo v življenju plačal davkov. Če ima nekdo malo bolj ali manj bogate starše, ki to lahko (ali ne) plačajo, je čisto nepomembno. Bogatašek, ki plača šolnino in ni nič iz njega, ali ker ne diplomira, ali ker se zaposli kje drugje, ni naredil nič kaj bistveno manj škode, kot če isto naredi nek revež, ki ne more plačat šolnine. En in drug sta več škode naredila z odvzemom mesta bolj koristnemu človeku, ne pa tolk s tisto šolnino, plačano ali ne.
Slabih fakultet pa nihče ne rabi, niti nihče tam nikomur ne odvzema mest.

Seveda jih, recimo na X faks se hoče vpisat nekdo, ki ga ta faks zares zanima, ampak mu mesto vzame nekdo, ki je imel eno točko več na maturi, pa nima namena zares študirat, samo podaljšat svoja srednješolska leta za npr. dve leti (prvi vpis in ponavljanje).

jernejl je 21. feb 2020 ob 14:18 izjavil:

Utk je 21. feb 2020 ob 14:14 izjavil:

En in drug sta več škode naredila z odvzemom mesta bolj koristnemu človeku, ne pa tolk s tisto šolnino, plačano ali ne.

Če nekdo stolček, na katerem bo poslušal predavanja, posebej plača, je plačal za dodatne resurse, ki so potrebni, da bo lahko študiral. To ne pomeni, da je komu to mesto odvzel, ampak, da tega mesta ne bi bilo, če ga nihče ne bi plačal.

Če je mesto zagotovljeno tistemu, ki plača (več), ampak nima namena študirat, ga je praktično odvzel nekomu, ki ne more plačat, ampak bi rad študiral.

Mato989 je 21. feb 2020 ob 17:18 izjavil:

Phantomeye je 21. feb 2020 ob 13:01 izjavil:

Shegevara je 21. feb 2020 ob 12:06 izjavil:

Phantomeye je 21. feb 2020 ob 11:25 izjavil:

Shegevara je 21. feb 2020 ob 11:20 izjavil:

Če je vse to res, kar pravite je potemtakem bolj problem v študentih samih in njihovi mentaliteti in neangažiranosti, ne toliko v sami smeri.

Če bi bil faks plačljiv (+ štipendija za ambiciozne) , bi bila situacija zelo drugačna.

Bi bila ja, študiral bi študentje iz bogatih familij - k bi se jim itak jebalo, ker jih nič ne stane - kot zdaj. Tisti iz manj bogatih bi itak jebal ježa, ker ne bi bili top 10 %, da bi dobil štipendijo. Zato bi potem več let odplačeval šolnino. In prej ali slej bi se izrodilo vse skupaj kot se je v ameriki.

Morda bi vsi faksi potrebovali sprejemce.

Ker če tko gledaš, na večino faksov si praktično sprejet, če nardiš srednjo šolo (gimnazijo, strokovno). Mogoče bi se ljudje bolj potrudili za čas študija, če bi se morali za vsak faks pomatrat.

Kar se tiče bogatih lenuhov... Če si bodo sami plačevali šolanje mene nič ne briga, če se jim za študij jebe. Njihov dnar, njihov problem.

Kar se tiče revnih... Ja, ti bi potrebovali bit ambiciozni in ne bi smeli delat po liniji najmanjšega odpora. Potrebno bi se bilo za študij zagret, da bi prišel recimo med top 25%, ki dobi zastonj štipendijo, ampak saj to je pravzaprav namen. Ta zagretost za študij bi dejansko ustvarila produktivne strokovnjake in ne samo še enga dodatnega kekca z diplomo.

Pa visokošolski študij je plačljiv v ogromno evropskih državah. Ni treba vedno izpostavljat izrojenost ameriškega šolstva.

Torej basically - bogati lahko študirajo (tako ali drugače), ker imajo bogate starše. Medtem, ko se morajo pa revni ekstra dobro potrudit, zato ker so revni. Ni ravno fer. Revni imajo že zdaj težave, ker - študij je že zastonj, ampak življenje ni ... najemnina za stanovanje/študentski dom, hrana itd. To pa pomeni, da je ob-študijsko delo skoraj nuja. Zaradi česar potem trpi tudi študij. Sploh, ker večina firm gleda na študentsko delo nekaj, kar delaš poln delovnik.


Jaz npr. v srednji nisem bil presežek, ko sem pa prišel na faks sem pa padel not, ker mi je področje res dišalo. Pa imam zdaj kar okej službo, ki jo brez faksa ne bi imel. Po tvojem sistemu bi zdaj imel le srednjo šolo, ker si faksa ne bi mogel privoščit.

Osnovna DOLŽNOST vsakega potencialnega starša je, da SKRBNO PREMISLI ali si lahko otroka privošči, in ali mu bo lahko nudil VSE kar bi si želel da bi otrok imel... žal imajo danes otroke predvsem neumni, in ne pametni, zato pa smo tam kjer smo... če ne morš otroka primerno financirat ga pač ne narediš!

Utk je 21. feb 2020 ob 14:14 izjavil:

Na dobre fakultete bi morali (in tudi je takoj vsaj v principu večinoma) spustit najboljše, ne glede na denar. Tista šolnina je drobiž proti temu kolk bo nekdo v življenju plačal davkov. Če ima nekdo malo bolj ali manj bogate starše, ki to lahko (ali ne) plačajo, je čisto nepomembno. Bogatašek, ki plača šolnino in ni nič iz njega, ali ker ne diplomira, ali ker se zaposli kje drugje, ni naredil nič kaj bistveno manj škode, kot če isto naredi nek revež, ki ne more plačat šolnine. En in drug sta več škode naredila z odvzemom mesta bolj koristnemu človeku, ne pa tolk s tisto šolnino, plačano ali ne.
Slabih fakultet pa nihče ne rabi, niti nihče tam nikomur ne odvzema mest.

Zato pa imamo štipendije... morale bi firme štipendirat z dobrim denarjem ODLIČEN kader... ampak da pridemo do tega, moramo pa prvo OTEŽIT odlične in pravdobre ocene 80% populaciji, ne pa da so skoraj vsi odlični...

Eh, kaj pa ti veš o starševstvu.

Itak, prov veš ali boš sposoben za nekoga skrbet 26 let.

Starš je otroku dolžn dat, vse kar si otrok želi? Doživljaš travme iz otroštva?

Eno je, dat otroku tisto, kar potrebuje, drugo pa dati tisto, kar si otrok želi...

jype je 15. feb 2019 ob 18:30 izjavil:

Čudno torej, da je bivši sodelavec, ki je doštudiral družboslovno informatiko, zdaj že milijonar.

Videti je, kot da pričakujete, da vam bo faks službo rihtal.

Bravo, s tem si ravno dokazal point, ki ga ima OP. Torej, da faks te ne nauči nič bistvenega za izbrano karierno pot, torej je sploh smisel takih faksov pod vprašajem.

Phantomeye je 22. feb 2020 ob 08:44 izjavil:

mr_chai je 22. feb 2020 ob 03:18 izjavil:

jype je 15. feb 2019 ob 18:30 izjavil:

Čudno torej, da je bivši sodelavec, ki je doštudiral družboslovno informatiko, zdaj že milijonar.

Videti je, kot da pričakujete, da vam bo faks službo rihtal.

Bravo, s tem si ravno dokazal point, ki ga ima OP. Torej, da faks te ne nauči nič bistvenega za izbrano karierno pot, torej je sploh smisel takih faksov pod vprašajem.

lol, you're missing the point here. To, da OP ne dobi službe, ne pomeni, da to velja tudi za vse ostale, ki so to doštudirali. Pomeni samo to, da je OP nesposoben.

Fo je ravno problem solstva v slo... Da prevec nesposobnih sploh lahko PRIDE na faks in se huje da ga lahko koncajo... Zato pa ni nic vredno

Pol pa z 6.2 ali 7.1 stopnjami v mekicih delajo... Potrata davkoplacevalskega denarja... Omejit vpise na fakse da letno ne sproduciramo vec kot 1.000 diplomantov vseh smeri da bodo res elita