Forum » Loža » Mladi športniki in pregorelost - prekmalu in preveč treninga?
Mladi športniki in pregorelost - prekmalu in preveč treninga?
imagodei ::
Zdajle sem ugotovil, da je bila prejšnja (ne povsem sorodna) tema zaprta, pa se mi zdi, da sem vseeno izpostavil problem ali dva glede dela z mladimi (najstniškimi) športniki, zaradi česar morda prihaja do pojava eksplozivnega vzpona, hitrih in enkratnih dosežkov, nato pa tudi do hitrega zatona kariere.
Ne vem, a je to trend v svetu ali samo pri nas, a mislim, da se je z mladimi športniki začelo močno pretiravati - tisto, kar bi morala biti za 10 in 12 letnike še igra, je že na pol profesionalno, s treningi 3-4x tedensko in tekmami vsak vikend; treningi pri 14-letnikih so pa pogosto že na vrhunskem nivoju, kogar pri tej starosti ni zraven, ima jasno manj znanja in izkušenj in se vrstnikom praktično več ne more priključiti, trenerji se ukvarjajo z uspešnimi in začaran krog je sklenjen - čeprav imamo znane primere, ko so mladi športniki v celoti zamenjali panogo zelo pozno, pa danes krojijo svetovni vrh (Primož Roglič je začel s kolesarstvom pri 23 letih!)
Skratka, moja hipoteza je, da danes mnogo mladih športnikov odpade (izgori, se poškoduje ali enostavno ne zmore vseh obremenitev - tudi šole) še preden bi se sploh lahko razvili (marsikateri najstnik odneha, čeprav bi morda do vidnejših rezultatov prišel šele pri 20., 25. ali celo 30. letu (M. Maze, P. Majdič)); spet druga skupina pa odneha po relativno bleščečem začetku: zaradi forsiranja treningov na vrhunskem nivoju v rano mladost zelo hitro eksplodirajo - nato pa, soočeni s težavami, poškodbami ali zaslepljeni s slavo, izgubijo motivacijo in zelo hitro končajo kariero. Ne pravim da vsi, ampak sem mnenja, da ima to zgodnje siljenje v vrhunski šport na koncu neto negativen učinek.
Anyway, thoughts? Spodnje sem še uspel napisti v tisto drugo temo, ki pa je sedaj zaklenjena:
Ne vem, a je to trend v svetu ali samo pri nas, a mislim, da se je z mladimi športniki začelo močno pretiravati - tisto, kar bi morala biti za 10 in 12 letnike še igra, je že na pol profesionalno, s treningi 3-4x tedensko in tekmami vsak vikend; treningi pri 14-letnikih so pa pogosto že na vrhunskem nivoju, kogar pri tej starosti ni zraven, ima jasno manj znanja in izkušenj in se vrstnikom praktično več ne more priključiti, trenerji se ukvarjajo z uspešnimi in začaran krog je sklenjen - čeprav imamo znane primere, ko so mladi športniki v celoti zamenjali panogo zelo pozno, pa danes krojijo svetovni vrh (Primož Roglič je začel s kolesarstvom pri 23 letih!)
Skratka, moja hipoteza je, da danes mnogo mladih športnikov odpade (izgori, se poškoduje ali enostavno ne zmore vseh obremenitev - tudi šole) še preden bi se sploh lahko razvili (marsikateri najstnik odneha, čeprav bi morda do vidnejših rezultatov prišel šele pri 20., 25. ali celo 30. letu (M. Maze, P. Majdič)); spet druga skupina pa odneha po relativno bleščečem začetku: zaradi forsiranja treningov na vrhunskem nivoju v rano mladost zelo hitro eksplodirajo - nato pa, soočeni s težavami, poškodbami ali zaslepljeni s slavo, izgubijo motivacijo in zelo hitro končajo kariero. Ne pravim da vsi, ampak sem mnenja, da ima to zgodnje siljenje v vrhunski šport na koncu neto negativen učinek.
Anyway, thoughts? Spodnje sem še uspel napisti v tisto drugo temo, ki pa je sedaj zaklenjena:
PrihajaNodi je izjavil:
Kaj mi das, ce recem da bo Luka Docic romal na smetisce v roku enega leta? Tezave s hrbtenico, gleznjem...verjetno se psiha. Zakaj Kopitarjevi starsi niso taksni?
Sicer pa ze videno. Tudi Primoz Peterka je bil nekoc slaven.
1.) Ne razumem te prikrite (a je res prikrita) nevoščljivosti... Klinc, mar bi rekel, naj fantu čim dlje časa gre oziroma naj se njegov trend še čim dlje stopnjuje tako, kot smo to videli v zadnjih nekaj letih.
2.) Za to, da vrhunski slovenski mladi športniki (da ne rečem najstniki) zablestijo, zagorijo kot vžigalica, nato pa se v roku par sezon kot po pravilu prekurijo, imam jaz svojo teorijo. Lahko da se motim, a menim, da imam kar dobre argumente: redke so države, kjer športniki furajo dolge kariere, hkrati pa začnejo tako zgodaj delati na tako vrhunskem nivoju, kot je to v navadi v Sloveniji v zadnjih 20 letih.
Jaz od svojih prijateljev s par let starejšimi otroki poslušam malo da ne horror stories, kako so postali sužnji športnih klubov, kamor hodijo njihovi otroci. Mulčki pri 10 letih imajo treninge fuzbala 4x tedensko, vsak vikend so tekme v različnih krajih po bližnji in daljni okolici. Ali pa: od znanca sin trenira košarko 4x tedensko, je v 9. razredu osnovne šole
Enako pove sodelavec, ki ima ravno tako mulca še v osnovni šoli, trenira pa hokej: treningi 4-5x tedensko, po uro in pol, včasih pred šolo, včasih 2x dnevno. Hkrati vsak teden še ena tekma, vozijo se tudi v Avstrijo, na Hrvaško, v Srbijo...
Skratka, v kateri koli šport pogledaš, se v Sloveniji na polno pretirava. Mularija pri 15. letih fura treninge 5-6x tedensko; če trajajo po dve uri, to znese 12 ur tedensko! Niso redki primeri, ko mulci pri 15.-16. letih trenirajo po 15 ur tedensko! (Hint: plavanje)
Jasno, da nikomur ni treba, jasno, da večina ne zmore in preneha, jasno, da skozi tovrstno selekcijo ostanejo v klubu le najboljši, športniki z najboljšimi lastnostmi, najvztrajnejši. A hkrati je večina teh športnikov vse svoje vrhunce, nemalokrat celo kariero, končala že pri 25. letih. Spomnimo se Primoža Peterke (ki je vse svoje največje uspehe dosegel do nekako 20. leta, ostalo pa je bilo eno mučenje), pa plavalke Sare Isaković, ki je plavalni dres obesila na klin pred 25. letom, pa plavalk Alenke in Nataše Kejžar, ki sta ravno tako zaključili s plavanjem pred 25. letom... Seznam ne bi bil popoln brez Francija Petka, ki je, če se prav spominjam, tudi končal kariero pred 25. letom. Kar se zadnjih nekaj sezon dogaja s Petrom Prevcem, ne nakazuje kakšne bistveno daljše kariere (oziroma kariere z vidnejšimi rezultati)... Glede na to, da Noriaki Kasai skače še pri 45. letih, se očitno v tem športu da vztrajati bistveno dlje kot do 25. leta...
Skratka, korelacija tule je: tako smučarji skakalci kot tudi plavalci začnejo kmalu v srednji šoli s kar peklenskim tempom, zaradi česar IMO (in ne samo IMO) pogosto pregorevajo in tudi sicer nimajo razvitega mehanizma za spopadanje z neuspehi: ko nastopijo težave, ko uspehov ne dosegajo več igraje, se redki poberejo. Morda podobno velja tudi za alpske smučarje, nordijske smučarje, biatlonce in še za koga - meni se skratka zdi, da se predvsem od otrok (pa tudi mladincev v športu) zahteva veliko preveč. Nisem prepričan a je to slovenska posebnost ali je to splošni pojav v svetu, kjer je šport skomercializiran do skrajnosti, vsekakor pa se mi ne zdi niti prav, niti koristno.
Konec koncev, otrok po slovenski zakonodaji (z izjemo redkih izjem) ne sme delat do 15. leta, ni pa nič spornega, če 10-letnik treningu in tekmam fuzbala nameni 10 ur tedensko.
Da zaključim ta traktat: ja, povsem možno je, da bo Dončič "romal na smetišče v roku enega leta". Če bo, smo za to krivi mi kot družba, ki dopušča tako ravnanje z mladimi športniki. Ne pozabit, da se mulca še mleko drži.
- Hoc est qui sumus -
branimirII ::
Naj kr nadaljujejo tempo. Dokler prinasajo zlate medalje iz kosarkarskega prvenstva in smucanja. Srebrne medalje na odbojki,rokometu in drugih sportih, se ne bom pritozeval. Ce nas je samo 2 milijona je treba nadpovprecno garat, da lahk premagas 100 milijonske narode.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: branimirII ()
r00k ::
Večina športov favorizira mladost nimaš kaj. Tudi nogometašev je ogromno, ki so pri 15., 16. naslednji Messi pri 20. pa so povprečni igralci, mislim, da tukaj ni nujno v igri pregorelost ampak pač sama veščina. Omemba Rogliča kot primer uspešne menjave športov pri poznih letih tudi mislim da ni na mestu, kolikor jaz vem ima on neko "bolezen", da boljše izkorišča kisik v krvi kot povprečen človek, oziroma nekaj podobnega, naj me kdo popravi če to ni res. V resnici pozna menjava/začetek treniranja deluje samo tam kjer je malo konkurence oz. je konkurenca na generalno nizkem nivoju. V modernem boksu v kategoriji 160lbs prvak ne bo nikoli nekdo, ki je začel trenirati pri 18.letih medtem ko je v težki kategoriji to ravnokar Anthony Joshua.
A110 ::
vsakodnevna aktivnost otroku prej koristi kot skodi. je pa jasno da so nekateri sporti na dolgi rok strup za kolena (kosarka, odbojka). v druzini sem imel primer sportnika ki se je resno ukvarjal z enim od zgornjih sportov. treningi od 15 leta 5-7x na teden (pred tem 3-5x na teden) in 2 tekmi na vikend pa ni imel nikoli nobene poskodbe razen kaksne nategnjene misice oz zvitega prsta. pregorelost oz šola je pa samo izgovor. dejstvo je da nismo vsi za vse in nekomu ki je nekje povprečno pameten bo pač težko shajati z recimo študijem in vsakodnevnimi treningi med tem ko nekaterim pa vseeno uspeva. seveda bi drugi tudi brez treningov izdeloval solo lazje kot prvi brez treningov.
branimirII ::
Hiperaktivni otroci so idealni za vrzt jih v tole. Tako da ce ima kdo od vas hipeaktivnega otroka ga vpisite v kaksen primeren sport.
Groot ::
Glede na lastne precej obsežne izkušnje je zelo velik problem v športu mladih predvsem prehitra specializacija. Žal je povprečna "športna izobraženost" trenerjev v mlajših selekcijah in nižjih ligah pogosto precej nizka oziroma omejena na poznavanje zgolj golih osnov športa, ki ga ta trener poučuje (in ga je pogosto tudi predhodno sam treniral). Posledica je slabši razvoj mladih v tistem ključnem delu mladosti (cca. 15-20 let), ko v osprednje vedno bolj prihaja sistematično delo oziroma "natrenirana sposobnost" in ne zgolj prirojena telesna nadarjenost posameznika. Hkrati seveda takšna specializacija vodi tudi v ožanje telesnih sporobnosti oziroma poudarjanje zgolj neposredno povezanih gibov/delov telesa itd. To pa seveda dolgoročno vodi v poškodbe.
Po mojem mnenju bi moral trening mladih do vsaj nekje 12-13 leta v večini zajemati osnove gibanja/motorike (npr. osnove atletike, osnovna gimnastika) in zgolj v manjšem delu aktivnosti neposredno povezane s posameznim športom (npr. razvoj strela, organizacija igre, itd.).
Po mojem mnenju bi moral trening mladih do vsaj nekje 12-13 leta v večini zajemati osnove gibanja/motorike (npr. osnove atletike, osnovna gimnastika) in zgolj v manjšem delu aktivnosti neposredno povezane s posameznim športom (npr. razvoj strela, organizacija igre, itd.).
Mc0315 ::
Po drugi strani pa ne potrebujemo večnih 'mladih' talentov pri 30 letih (predvsem ciljam na slovensko smučanje).
FiReFTW ::
Zanimiva tema.
Mislim sicer pa da si se celo malo podcenjeval kolicino treningov.
Nevem za druge sporte ampak lahko pa komentiram kako je pri mojem sportu, in suma sumarum ze pri 13-15 letih znese kolicina treningov tedensko 6x po 4ure dnevno (2uri dop, 2uri pop) plus pocasi ze dodatne ure v fitnesu.
Kar pomeni 24ur tedensko plus mogoce 5-6 ur fitnesa pocasi pri 15-16 potem pa se vec.
Mislim sicer pa da si se celo malo podcenjeval kolicino treningov.
Nevem za druge sporte ampak lahko pa komentiram kako je pri mojem sportu, in suma sumarum ze pri 13-15 letih znese kolicina treningov tedensko 6x po 4ure dnevno (2uri dop, 2uri pop) plus pocasi ze dodatne ure v fitnesu.
Kar pomeni 24ur tedensko plus mogoce 5-6 ur fitnesa pocasi pri 15-16 potem pa se vec.
gendale2018 ::
a govorimo o tem kaj da najboljše rezultate v športu al kaj je najboljše za otroke?
ker zadevi se ne pokrivata (razen pri tistih redkih, ki pridejo tako daleč in s pro športom zaslužijo par milijonov ali več v nekaj letih in imajo potem dovolj do konca življenja.... ampak takih je res malo)
ker zadevi se ne pokrivata (razen pri tistih redkih, ki pridejo tako daleč in s pro športom zaslužijo par milijonov ali več v nekaj letih in imajo potem dovolj do konca življenja.... ampak takih je res malo)
ja sam mali poštar, kurac mi je oštar
čuvajte se žene, bit ćete jebene
čuvajte se žene, bit ćete jebene
reeves ::
Nobeno profesionalno treniranje športa ni zdravo za otroka. Niti za odraslega.
Od kolegice hčerka je trenirala jazz-balet in step v Kazini. Bili so res dobri. V samem vrhu tako na evropskih kot svetovnih prvenstvih. Treningi 2 krat na dan po 2 uri, 6 dni na teden. No, pri 12 letih je morala prenehati zaradi deformacije spodnjega dela hrbtenice in bolečin, ki so se posledično pojavile.
Od kolegice hčerka je trenirala jazz-balet in step v Kazini. Bili so res dobri. V samem vrhu tako na evropskih kot svetovnih prvenstvih. Treningi 2 krat na dan po 2 uri, 6 dni na teden. No, pri 12 letih je morala prenehati zaradi deformacije spodnjega dela hrbtenice in bolečin, ki so se posledično pojavile.
Invictus ::
Ta pretiravanje v športih je škodljivo.
Poznam kar nekaj otrok znancev, ki imajo pred polnoletnostjo že trajne poškodbe gležnjem in kolen...
Ta butaste DIFovce bi morali malo spraviti na realna tla...
Poznam kar nekaj otrok znancev, ki imajo pred polnoletnostjo že trajne poškodbe gležnjem in kolen...
Ta butaste DIFovce bi morali malo spraviti na realna tla...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
MArkusPrimus ::
V redu je, da se otrok ukvarja s športom. Je pa pomembno po moje predvsem to, da preizkusi več športov, izoblikuje osnovno motoriko in dobi čim sirši spekter motoricnih sposobnosti. Za resno treniranje pa potem pred 12, 13 letom ni mesta.
imagodei ::
Večina športov favorizira mladost nimaš kaj.
Če govoriš o starosti 16-22 let, to ne drži v splošnem. Ja, morda za kak balet, žensko gimnastiko, umetnostno drsanje... Pa pogojno za športe, ki so zastavljeni tako, da je potrebna hitra regeneracija (recimo kvalifikacijski šprinti pri teku na smučeh, atletiki, ipd). Telo 20-letnika odpadne metabolne produkte veliko hitreje odstranjuje, kot telo 40-letnika, zato se 20-letnik 2x hitreje regenerira po šprintu. Če ima športnik v istem dnevu 2-3 kvalifikacijske nastope, šele 4. pa je finalni, potem bo 20-letnik v občutni prednosti pred npr. 40-letnikom (ali 35-letnikom, ali 30-letnikom).
V množici ostalih primerov pa to ne velja. Kariera športnika kamot traja do 35-leta, v določenih športih tudi bistveno dlje. Noriaki Kasai konkurira s skakalno špico pri 45. letih.
Tudi nogometašev je ogromno, ki so pri 15., 16. naslednji Messi pri 20. pa so povprečni igralci, mislim, da tukaj ni nujno v igri pregorelost ampak pač sama veščina.
To ne pove nič o tem, zakaj morajo 10-11 letni mulčki trenirat fuzbal 4x tedensko in 1x tedensko hodit na tekme.
Omemba Rogliča kot primer uspešne menjave športov pri poznih letih tudi mislim da ni na mestu, kolikor jaz vem ima on neko "bolezen", da boljše izkorišča kisik v krvi kot povprečen človek
Kaj pa Matic Osovnikar? Tek je začel trenirati šele pri 14-letih (res da na "podlago", prej je smučal), tekmovati je začel pri 17. letih.
Moje hipoteze so naslednje:
1.) Otrok pri 8., 10., 12. letih ne potrebuje treningov 3-4x tedensko in ne potrebuje vikend tekem. Da se to dogaja, je IMO posledica finančnih apetitov trenerjev in klubov. Otrok, ki trenira določen šport (fuzbal, rokomet, košarko...), seveda želi skupaj s svojimi vrstniki na tekmo, če hoče na tekmo, mora veliko trenirati in krog je sklenjen. Dodatna težava je, če se hoče potem 13-letnik brez predznanja vključiti npr. v trening s svojimi vrstniki. S 13-letniki ponekod delajo že na polprofesionalni ravni, zato nimajo posluha, da bi ga učili osnov, posledično bi moral trenirati z mlajšimi oziroma individualno... Da ne omenjam, da se mi kot staršu zdi idiotsko biti taksi služba za otroka 5x tedensko pri 10. letih, ko bi šport moral biti še igra, ne pa polprofesionalizem, kjer starši podpisujejo razne pogodbe in kodekse vedenja...
2.) Normalno motorično razvit 13.-14. letni mulec lahko svoje vrstnike s predznanjem športa razmeroma hitro ujame, če se mu da priložnost (torej, če se z njim nekdo ukvarja - jasno pa se trenerji raje ukvarjajo z nekom, ki npr. pri 13-letih že zelo lepo igra tenis, kot pa popolnemu začetniku razlagat osnovno tehniko za forhend in bekend). Izjeme od tega so redke, morda športi, pri katerih stik s podlago ni direkten (drsanje, hokej, smučanje) - tu so 13-letniki, ki drsajo že 8 ali 9 let, v absolutni prednosti pred nekom, ki pri 13. letih prvič stopi na drsalke.
3.) V večini primerov torej zgodnje resno ukvarjanje s posameznim športom ("resno" v tem primeru pomeni npr. več kot 2x tedensko za 8-10 letnike, več kot 3x tedensko za 11-13 letnike, ligaška tekmovanja pred cca 12-14. letom) ne da otroku nobene "štartne prednosti". Gre zgolj za zaslužkarstvo klubov ter trenerjev in famo, v katero s(m)o zapadli starši, ki smo nemara še celo veseli, da imamo 1 uro časa za nakupe v trgovini, za obisk pri prijatelju/ci, za kavico, hkrati pa točno vemo, kje so naši otroci in kdo jih "varuje". Včasih so otroci sami poskrbeli za rekreacijo: plezali po drevesih, se vozili po ulici/vasi s kolesom, raziskovali okoliške gozdičke, se igrali risntanc, zemljo krast, lovilca, gumitvist... Danes so nas pa prepričali, da je nujno treba otroka vpisat v šport pred 10. letom, sicer ne bo nič iz njega. In ja, newsflash, če imate doma 13-letnega kita, ki že od 5. leta starosti samo sedi za računalnikom, se baše s čipsom in sladkarijami ter je 10 kg težji od vrstnikov, potem je nenadna sprememba življenjskega stila in pričakovanja, da bo postal vrhunski atlet, najbrž res nerealistična. Ne velja pa to za normalno motorično razvite 13-letnike.
- Hoc est qui sumus -
Smurf ::
Zdajle sem ugotovil, da je bila prejšnja (ne povsem sorodna) tema zaprta, pa se mi zdi, da sem vseeno izpostavil problem ali dva glede dela z mladimi (najstniškimi) športniki, zaradi česar morda prihaja do pojava eksplozivnega vzpona, hitrih in enkratnih dosežkov, nato pa tudi do hitrega zatona kariere.
Ne vem, a je to trend v svetu ali samo pri nas, a mislim, da se je z mladimi športniki začelo močno pretiravati - tisto, kar bi morala biti za 10 in 12 letnike še igra, je že na pol profesionalno, s treningi 3-4x tedensko in tekmami vsak vikend; treningi pri 14-letnikih so pa pogosto že na vrhunskem nivoju, kogar pri tej starosti ni zraven, ima jasno manj znanja in izkušenj in se vrstnikom praktično več ne more priključiti, trenerji se ukvarjajo z uspešnimi in začaran krog je sklenjen - čeprav imamo znane primere, ko so mladi športniki v celoti zamenjali panogo zelo pozno, pa danes krojijo svetovni vrh (Primož Roglič je začel s kolesarstvom pri 23 letih!)
Meni se zdi ze cela predpostavka napacna. Danes je v sportu bistveno boljsa konkurenca, kar pomeni, da moras hitreje in bolj intenzivno zaceti s treningi, ce hoces biti konkurencen. Hkrati zaradi vecje konkurence tezje ostanes v vrhu. Po mojem mnenju tukaj nima veze, da taki sportniki prej izgorijo. Ce ze, profesionalni klubi danes vedo kako optimalno trenirati (da ne prihaja do poskodb), bistveno bolj, kot recimo 20 let nazaj.
Sedaj, ce se na mlade ustvarja previsok pritisk (s stalisca kvalitete zivljenja, in ne vrhunskih rezultatov), je pa druga zgodba.
imagodei ::
Meni se zdi ze cela predpostavka napacna. Danes je v sportu bistveno boljsa konkurenca, kar pomeni, da moras hitreje in bolj intenzivno zaceti s treningi, ce hoces biti konkurencen. Hkrati zaradi vecje konkurence tezje ostanes v vrhu. Po mojem mnenju tukaj nima veze, da taki sportniki prej izgorijo. Ce ze, profesionalni klubi danes vedo kako optimalno trenirati (da ne prihaja do poskodb), bistveno bolj, kot recimo 20 let nazaj.
Ne morem se strinjat. Včasih smo imeli v osnovnih šolah športe organizirane v obliki "krožkov". Si pač hodil npr. na šport v osnovno šolo, treningi 2x tedensko. Če je športni učitelj v tebi videl potencial, te je poslal naprej v lokalni klub. Če si bil pa povprečnež, si pa še vedno "treniral" v šoli.
Danes tega praktično ni več oziroma imajo redke šole še organizirano tako. Takoj je vse 3x, 4x tedensko, pa tekme za vikende. To torej pomeni, da je včasih 20 zainteresiranih otrok "treniralo" košarko v šoli, učitelj športne vzgoje je pa 5 najboljših poslal v lokalni klub, kjer so se pridružili 10 otrokom, ki so že bili v klubu in so skupaj trenirali bolj resno. Danes pa vseh teh 30 otrok pride trenirat v klub in vsi trenirajo na resnem nivoju, čeprav je v naprej jasno, da je 5 otrok antitalentov, 5 pa material, iz katerega se lahko naredi nekaj več. Na koncu seveda 20 od teh 30 otrok odpade, ampak ta čas (par let?) so pa starši plačevali klub in trenerja ter služili kot taksi služba za otroke.
Tako da, konkurenca je mogoče res huda, ampak je povsem umetno narejena. Če ti 30 11-letnikov porineš v resen trening, bodo seveda vsi postali relativno dobri; ampak to ne spremeni dejstva, da jih je samo 5 med njimi, ki so material za vrhunske športnike in ki bodo tudi pri npr. 18. letih trenirali na vrhunskem nivoju.
- Hoc est qui sumus -
Mercier ::
Če bo magistrska s tega, da se zvaga še to. Bi znalo biti pri skakalcih, da imajo težave že s tem da (telesno) odrastejo? Nekateri zgubijo na, em, kako se reče plovnosti če ni vode? Drugi pa še stari dedi letijo.
Smurf ::
Meni se zdi ze cela predpostavka napacna. Danes je v sportu bistveno boljsa konkurenca, kar pomeni, da moras hitreje in bolj intenzivno zaceti s treningi, ce hoces biti konkurencen. Hkrati zaradi vecje konkurence tezje ostanes v vrhu. Po mojem mnenju tukaj nima veze, da taki sportniki prej izgorijo. Ce ze, profesionalni klubi danes vedo kako optimalno trenirati (da ne prihaja do poskodb), bistveno bolj, kot recimo 20 let nazaj.
Ne morem se strinjat. Včasih smo imeli v osnovnih šolah športe organizirane v obliki "krožkov". Si pač hodil npr. na šport v osnovno šolo, treningi 2x tedensko. Če je športni učitelj v tebi videl potencial, te je poslal naprej v lokalni klub. Če si bil pa povprečnež, si pa še vedno "treniral" v šoli.
Danes tega praktično ni več oziroma imajo redke šole še organizirano tako. Takoj je vse 3x, 4x tedensko, pa tekme za vikende. To torej pomeni, da je včasih 20 zainteresiranih otrok "treniralo" košarko v šoli, učitelj športne vzgoje je pa 5 najboljših poslal v lokalni klub, kjer so se pridružili 10 otrokom, ki so že bili v klubu in so skupaj trenirali bolj resno. Danes pa vseh teh 30 otrok pride trenirat v klub in vsi trenirajo na resnem nivoju, čeprav je v naprej jasno, da je 5 otrok antitalentov, 5 pa material, iz katerega se lahko naredi nekaj več. Na koncu seveda 20 od teh 30 otrok odpade, ampak ta čas (par let?) so pa starši plačevali klub in trenerja ter služili kot taksi služba za otroke.
Tako da, konkurenca je mogoče res huda, ampak je povsem umetno narejena. Če ti 30 11-letnikov porineš v resen trening, bodo seveda vsi postali relativno dobri; ampak to ne spremeni dejstva, da jih je samo 5 med njimi, ki so material za vrhunske športnike in ki bodo tudi pri npr. 18. letih trenirali na vrhunskem nivoju.
V bistvu ne vidim, kako bi bilo to kar si napisal kakorkoli protiargument temu kar sem jaz rekel. Ce forsiras 30 11-letnikov, od katerega jih ima samo 5 predispozicije, da bodo vrhunski, bos na koncu dobil teh 5 na bistveno visjem nivoju kot, ce imas 30 11-letnikov, kjer jih tistih top5 podvrzes resnemu treningu sele pri visji starosti. Tudi tistih top 5 se bo bolje razvilo, ce imajo okoli se solidnih 25 igralcev.
V tej industriji se vrtijo miljarde. Ali res mislis, da kaksen Real Madrid ne dela raziskav in optimizira nacina treninga tako, da ven dobi najvec?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Smurf ()
imagodei ::
Ti praviš, da je konkurenca večja kot je bila včasih. Jaz pravim, da ni večja, samo da se ni vseh otrok in mladostnikov takoj tiščalo v vrhunski šport. Če danes hoče 13-letnik igrat košarko pod (semi?)strokovnim vodstvom, ima na voljo samo klub, kjer od njega in cele familije terjajo fanatično predanost. Včasih je lahko treniral 2x tedensko v vsaki šoli pri učitelju telesne vzgoje v okviru nekakšnega "košarkarskega krožka".
Seveda je prav, da če je nekdo super talent pri 13. letih, da se ga pošlje naprej na višji nivo. Hkrati je tudi super, da omogočiš mulcem, ki ravno nimajo ambicije postati naslednji Dragiči in Dončiči, da se vseeno mal rekreirajo.
Smurf> "V tej industriji se vrtijo miljarde. Ali res mislis, da kaksen Real Madrid ne dela raziskav in optimizira nacina treninga tako, da ven dobi najvec?"
Seveda se vrtijo milijarde. Saj tudi to je del problema. Zakaj bi imeli košarko zastonj (ali na pol zastonj) v šoli v obliki krožka, če jo imamo pa lahko v klubu, kjer morajo starši na mesec plačat po 40 € vadnine + ostale stroške (oprema, klubski dresi, trenirke, prevoz do tekem...)?
Seveda je prav, da če je nekdo super talent pri 13. letih, da se ga pošlje naprej na višji nivo. Hkrati je tudi super, da omogočiš mulcem, ki ravno nimajo ambicije postati naslednji Dragiči in Dončiči, da se vseeno mal rekreirajo.
Smurf> "V tej industriji se vrtijo miljarde. Ali res mislis, da kaksen Real Madrid ne dela raziskav in optimizira nacina treninga tako, da ven dobi najvec?"
Seveda se vrtijo milijarde. Saj tudi to je del problema. Zakaj bi imeli košarko zastonj (ali na pol zastonj) v šoli v obliki krožka, če jo imamo pa lahko v klubu, kjer morajo starši na mesec plačat po 40 € vadnine + ostale stroške (oprema, klubski dresi, trenirke, prevoz do tekem...)?
- Hoc est qui sumus -
Invictus ::
Problem so trenerji, ker vsak sanja kako bo svojega varovanca prodal v nek dober klub. Dobesedno si začnejo "lastiti" športnike, saj imajo le ti potem cel kup problemov pri prehodu v drug klub.
To potegne za sabo cel kup stroškov, ki naj bi jih športnik plačal bivšemu klubu, ali pa mulc ne dobi licence za igranje.
Saj je bila neka afera par let nazaj v Sloveniji ravno zaradi tega.
Šport je tako ali tako samo za butaste otroke. Oni tam iščejo svoj zaslužek (oz. njihovi starši). Bolj brihtne se vpelje v bolj dolgoročno koristne, nešportne aktivnosti...
Ker je šport samo za relativno butast folk, zato veliko pametnih najstnikov neha trenirati, ker ima poln kurac nakladanja bedastega trenerja . Nogomet tukaj izstopa kot mozolj na nosu...
To potegne za sabo cel kup stroškov, ki naj bi jih športnik plačal bivšemu klubu, ali pa mulc ne dobi licence za igranje.
Saj je bila neka afera par let nazaj v Sloveniji ravno zaradi tega.
Šport je tako ali tako samo za butaste otroke. Oni tam iščejo svoj zaslužek (oz. njihovi starši). Bolj brihtne se vpelje v bolj dolgoročno koristne, nešportne aktivnosti...
Ker je šport samo za relativno butast folk, zato veliko pametnih najstnikov neha trenirati, ker ima poln kurac nakladanja bedastega trenerja . Nogomet tukaj izstopa kot mozolj na nosu...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Smurf ::
Ti praviš, da je konkurenca večja kot je bila včasih. Jaz pravim, da ni večja, samo da se ni vseh otrok in mladostnikov takoj tiščalo v vrhunski šport.
Torej se ne strinjas, da je danes na splosno sport na dosti bolj vrhunskem nivoju kot vcasih?
Prakticno vsi merljivi parametri namrec kazejo, da je.
imagodei ::
A si ti nepismen al se samo delaš takega?
Jasno, da je šport na dosti bolj vrhunskem nivoju, nikjer nisem trdil nasprotno. Sem pa trdil, da ni potrebe, da otrok pri 9. letih mora imeti treninge 3x tedensko, pri 11. letih 4x tedensko in pri 13. letih 5x tedensko, zato da lahko potem pri 22. letih konkurira eliti na npr. evropskem nivoju. Trdil sem, da normalno razvit 13-14. letnik (to je tak, ki je bil do tistega trenutka normalno aktiven v okviru športne vzgoje + prostočasne aktivnosti + morebiti 2x tedensko vadba po 1 uro) lahko brez težav nadoknadi vso "prednost", ki so jo pridelali njegovi vrstniki, ki npr. trenirajo že od 8. leta.
Vrhunski šport ni na višjem nivoju kot pred 20. leti zato, ker danes vsi starši svoje otroke vozijo že pri 8. letih v rokomet, košarko, fuzbal in ker tam trenirajo 3x tedensko + hodijo na tekme vsak vikend, ampak zaradi samega napredka v športni stroki, tehniki treningov, razumevanja bioloških procesov med in po vadbi, oskrbi in sanaciji mikropoškodb, oskrbi med regeneracijo, itd itn, pa zaradi biofizikalnih analiz gibanja športnikov (visokohitrostna kamera, prenosi sile), pa zaradi napredka v materialih (recimo kopalke pri plavalcih, smuči pri alpskih smučarjih, dresi pri skakalcih ...)
Vse to nima veze s tem, da so mulci pri 10. letih 4x tedensko na treningu pri enem lokalnem trenerju, ki mogoče je (ali pa tudi ne) v stiku z najnovejšimi dognanji glede psihofizičnega razvoja otrok in mladosnikov.
Jasno, da je šport na dosti bolj vrhunskem nivoju, nikjer nisem trdil nasprotno. Sem pa trdil, da ni potrebe, da otrok pri 9. letih mora imeti treninge 3x tedensko, pri 11. letih 4x tedensko in pri 13. letih 5x tedensko, zato da lahko potem pri 22. letih konkurira eliti na npr. evropskem nivoju. Trdil sem, da normalno razvit 13-14. letnik (to je tak, ki je bil do tistega trenutka normalno aktiven v okviru športne vzgoje + prostočasne aktivnosti + morebiti 2x tedensko vadba po 1 uro) lahko brez težav nadoknadi vso "prednost", ki so jo pridelali njegovi vrstniki, ki npr. trenirajo že od 8. leta.
Vrhunski šport ni na višjem nivoju kot pred 20. leti zato, ker danes vsi starši svoje otroke vozijo že pri 8. letih v rokomet, košarko, fuzbal in ker tam trenirajo 3x tedensko + hodijo na tekme vsak vikend, ampak zaradi samega napredka v športni stroki, tehniki treningov, razumevanja bioloških procesov med in po vadbi, oskrbi in sanaciji mikropoškodb, oskrbi med regeneracijo, itd itn, pa zaradi biofizikalnih analiz gibanja športnikov (visokohitrostna kamera, prenosi sile), pa zaradi napredka v materialih (recimo kopalke pri plavalcih, smuči pri alpskih smučarjih, dresi pri skakalcih ...)
Vse to nima veze s tem, da so mulci pri 10. letih 4x tedensko na treningu pri enem lokalnem trenerju, ki mogoče je (ali pa tudi ne) v stiku z najnovejšimi dognanji glede psihofizičnega razvoja otrok in mladosnikov.
- Hoc est qui sumus -
Utk ::
Dončič je šel s 15. leti v real, Messi je prišel v Barcelono pri 14. Ne moreš do 12. leta samo plezat po drevesih in skakat na trampolinu in čez 3 leta igrat za prvo ekipo v ligi prvakov.
Pakrat sem gledal mulce na treningu Dinama v Zagrebu, tam igrajo 10 let stari otroci tako kot pri nas niti 15 ne. Zato se iz tam prodajajo v tujino za nekaj 10 mio, pri nas pa pač ne.
Če je vseeno ali bo kdaj res dober, potem sigurno ne rabi tega sranja. Če pa hoče(jo), potem je pa pač treba nekaj reskirat.
Pakrat sem gledal mulce na treningu Dinama v Zagrebu, tam igrajo 10 let stari otroci tako kot pri nas niti 15 ne. Zato se iz tam prodajajo v tujino za nekaj 10 mio, pri nas pa pač ne.
Če je vseeno ali bo kdaj res dober, potem sigurno ne rabi tega sranja. Če pa hoče(jo), potem je pa pač treba nekaj reskirat.
imagodei ::
Dončič je šel s 15. leti v real, Messi je prišel v Barcelono pri 14. Ne moreš do 12. leta samo plezat po drevesih in skakat na trampolinu in čez 3 leta igrat za prvo ekipo v ligi prvakov.
Pakrat sem gledal mulce na treningu Dinama v Zagrebu, tam igrajo 10 let stari otroci tako kot pri nas niti 15 ne. Zato se iz tam prodajajo v tujino za nekaj 10 mio, pri nas pa pač ne.
Če je vseeno ali bo kdaj res dober, potem sigurno ne rabi tega sranja. Če pa hoče(jo), potem je pa pač treba nekaj reskirat.
Dončič je poseben primer. Sicer nimam pojma, kakšni so bili njegovi začetki, ampak četudi bi on začel v šolskem krožku s košarko, bi ga trener takoj poslal naprej v lokalni klub, kjer bi trener ravno tako opazil njegove kvalitete in bi z njim delal temu primerno. Če ima otrok željo in talent, zakaj ne?
Dončič bi sigurno zablestel tudi, če bi začel resno trenirat košarko pri 15. letih, v lokalnem klubu. Je pa res, da ne bi pri 17. bil ključni mož slovenskega uspeha na Eurobasketu in ne bi bil pri 19. v NBA kot potencialno najboljši novinec. Verjetno bi trajalo mal dlje, da bi dozorel na ta nivo.
Hipotetično: če bi začel orenk trenirat pri 15. letih, mogoče ne bi nikdar v življenju prišel na 100% (= njegov trenutni maksimum), ampak bi šele pri 25. letih prišel nekje na 95% tega, kar vidimo od njega zdaj. A je to nujno ful slabo? Čas bo pokazal, koliko škode si je naredil z vrhunskimi treningi v času najhitrejše rasti. In čas bo pokazal, a bo zainteresiran furat kariero do npr. 35. leta, al mu bo že pri 25. dost, ker bo dosegel vse, kar je želel doseči. Ali pa, če bi se začele kakšne težave s poškodbami, izgubo samozavesti... Z njegovega stališča je to sicer vseeno, gre pač za njegovo osebno odločitev. Slovenska košarka pa izgubi precej, če se bo odločil upokojiti pri 25. letih
Hujše kot to je pa, da na vsakega Dončiča pride 1000 brezimnih otrok, ki jih pri 12. letih "silijo" trenirat 3-4x tedensko in hodit na tekme, čeprav bi bilo za veliko večino čisto OK, če bi košarko igrali v šolskem krožku 2x tedensko. Z dvema medšolskima tekmama letno.
To kar ti govoriš, je čisti biznis, dobrobit otrok je tam nekje na 10. mestu.
- Hoc est qui sumus -
Utk ::
Samo kdo je kriv za to pa ne vem, najbrž starši, ki pristajajo na to.
Ja, možno da pri nas pretiravajo s količino, ker ne znajo trenirat kvalitetno. Dončiča bi 95% slovenskih trenerjev v osnovni šoli zafuralo, da ne bi bilo nikoli nič iz njega, to je čisto jasno. Njega bi z njegovo višino v OŠ silili, da igra centra in kampira pod košem, v OŠ bi bil vrhunski center, ampak danes bi bil za centra premajhen, za karkoli drugega pa preveč štorast.
Zato je vse več dobrih športnikov vsaj pri nas otrok vsaj povprečnih športnikov, ker oni takih stvari ne dovolijo.
Ja, možno da pri nas pretiravajo s količino, ker ne znajo trenirat kvalitetno. Dončiča bi 95% slovenskih trenerjev v osnovni šoli zafuralo, da ne bi bilo nikoli nič iz njega, to je čisto jasno. Njega bi z njegovo višino v OŠ silili, da igra centra in kampira pod košem, v OŠ bi bil vrhunski center, ampak danes bi bil za centra premajhen, za karkoli drugega pa preveč štorast.
Zato je vse več dobrih športnikov vsaj pri nas otrok vsaj povprečnih športnikov, ker oni takih stvari ne dovolijo.
Smurf ::
Aha koncno razumem tezo, ti torej trdis, da tam med 8-11 letom starosti kolicina vlozenih ur se ne igra tako velike vloge pri koncni vrhunskosti sportnikov. Bi si upal trditi, da so danes vrhunski sportniki v vecini tisti, ki so ze od malih nog vlagali v to. Ampak priznam, da se mi ne da statistike/clankov poiskati. Ampak res redko slisimo zgodbe o tem, kako je nekdo se odlocil, da bo pocel v relativno poznih letih in bil pri tem vseeno uspesen (so pa seveda izjeme). So seveda tudi sporti, kjer so bistveno bolj pomembne fizicne danosti (ali pa talentiranost), kot vlozene ure.
Doncic je verjetno igral kosarko od takrat, ko je hodil. Ce bi zacel to poceti pri starosti 15 let, bi verjetno se zmeraj lahko igral nekje na nivoju povprecnega slovenskega kosarkarskega igralca, v nba-ju pa ga verjetno ne bi videli. Kopitar mislim, da je prvic sel na drsalke pri starosti 3 let.
Doncic je verjetno igral kosarko od takrat, ko je hodil. Ce bi zacel to poceti pri starosti 15 let, bi verjetno se zmeraj lahko igral nekje na nivoju povprecnega slovenskega kosarkarskega igralca, v nba-ju pa ga verjetno ne bi videli. Kopitar mislim, da je prvic sel na drsalke pri starosti 3 let.
hamez66 ::
Dončič se je že kot dojenček igral z žogo in od takrat naprej je ves čas nabijal žogo. Ves čas žoga žoga. No in če je nekdo obseden z eno stvarjo in jo počne desetletje, pol zagotovo, da bo dober, sploh če zmagaš na loteriji in zrasteš nad 2 metra. Michael Jordan pravi, da je bil njegov brat boljši košarkar od njega, ampak brat se je ustavil pri 1.75m, če se ne motim.
Kar se pa Prevca tiče in padca njegove forme, pa mislim, da se je to zgodilo na psihičnem nivoju. Po rekordni sezoni je Peter dominiral do padca na eni izmed skakalnic, kjer je poletel predaleč in ni dobro pristal. Zaradi padca je izgubil ogromno točk in kljub temu pristal na 3. mestu. Mislim, da se je takrat še malo poškodoval, ampak nisem 100%. No in od takrat naprej ni imel več tako šampionskih rezultatov, katerih smo bili vajeni prej.
Sem pa tudi opazil, da je imel Peter v šampionskih časih neko rutino, ki je pa kasneje ni več ponavljal. Ko je zmagoval, se je na njegovem obrazu opazila intenzivnost delovanja njegovih možganov in visoka osredotočenost. Takrat je vse pojedel za šalo. No, po tistem padcu je pa izgledal bolj prestrašeno, v smislu, da se mora pač spustit po letalnici in čim bolje skočit, nikjer pa tiste osredotočenosti in možganov na 120%. Samozavest pa pač pride z zmagami, zato je bil v šampionski sezoni jasno veliko bolj samozavesten. A s samozavestjo pride tudi do te možnosti, da ti možgani delajo na polno in da si popolnoma osredotočen, strahovi, nerazrešeni problemi, ljubezenske težave in podobne stvari pa tako osredotočenost otežujejo.
Kar se pa Prevca tiče in padca njegove forme, pa mislim, da se je to zgodilo na psihičnem nivoju. Po rekordni sezoni je Peter dominiral do padca na eni izmed skakalnic, kjer je poletel predaleč in ni dobro pristal. Zaradi padca je izgubil ogromno točk in kljub temu pristal na 3. mestu. Mislim, da se je takrat še malo poškodoval, ampak nisem 100%. No in od takrat naprej ni imel več tako šampionskih rezultatov, katerih smo bili vajeni prej.
Sem pa tudi opazil, da je imel Peter v šampionskih časih neko rutino, ki je pa kasneje ni več ponavljal. Ko je zmagoval, se je na njegovem obrazu opazila intenzivnost delovanja njegovih možganov in visoka osredotočenost. Takrat je vse pojedel za šalo. No, po tistem padcu je pa izgledal bolj prestrašeno, v smislu, da se mora pač spustit po letalnici in čim bolje skočit, nikjer pa tiste osredotočenosti in možganov na 120%. Samozavest pa pač pride z zmagami, zato je bil v šampionski sezoni jasno veliko bolj samozavesten. A s samozavestjo pride tudi do te možnosti, da ti možgani delajo na polno in da si popolnoma osredotočen, strahovi, nerazrešeni problemi, ljubezenske težave in podobne stvari pa tako osredotočenost otežujejo.
Smurf ::
Ampak skoki so itak zelo specificen sport, kjer so ogromna nihanja v formi zelo pogost pojav.
imagodei ::
Dončiča bi 95% slovenskih trenerjev v osnovni šoli zafuralo, da ne bi bilo nikoli nič iz njega, to je čisto jasno. Njega bi z njegovo višino v OŠ silili, da igra centra in kampira pod košem, v OŠ bi bil vrhunski center, ampak danes bi bil za centra premajhen, za karkoli drugega pa preveč štorast.
Jaz pa upam in mislim, da bi Dončiča pedagog športne vzgoje v OŠ pred npr. 25. leti prepoznal kot nadarjenega za košarko in ga poslal v lokalni klub. Vsaj take so moje izkušnje. Sam sem obiskoval več takšnih dejavnosti, npr tudi gimnastiko - od 10 otrok, ki smo hodili na ta krožek je učitelj telesne vzgoje dva učenca prepričeval, naj začneta trenirat gimnastiko v resnem klubu, ker sta nadarjena. Ostali smo pa pač nastopili na proslavi za Dan šole In bili veseli.
Tudi ostali moji prijatelji imajo podobne izkušnje. Kar nekaj jih je začelo z rokometom v šoli, pa so jih potem preusmerili v lokalni rokomet klub. Potem so nekaj časa hodili na oba konca, v šolo in v klub, nato pa nekateri samo še v klub. Iz takih začetkov izhaja tudi en moj znanec, ki je kasneje igral na državni ravni.
Zato je vse več dobrih športnikov vsaj pri nas otrok vsaj povprečnih športnikov, ker oni takih stvari ne dovolijo.
Pa saj teh šolskih interesnih dejavnosti skorajda ni več. Kakšne večje šole morda še imajo, manjše pa praktično ne več. In četudi je to, kar praviš resnica in šolski pedagogi zafurajo potencialne izvrstne športnike, ne vem če je rešitev v tem, da iskanje teh talentov prestaviš v lokalne klube.
- Hoc est qui sumus -
hamez66 ::
Ampak skoki so itak zelo specificen sport, kjer so ogromna nihanja v formi zelo pogost pojav.
Ja, to je vsekakor res. Ampak mislim, da je že v prejšni temi Imagodei omenil Petra Prevca, za katerega menim, da pretreniranost ali kaj podobnega nimata veze in se strinjam, da je veliko skakalcev, ki po uspehih v mladih letih pogorijo. Telo pač ves čas raste in mogoče je nekdo v mladosti zelo aerodinamičen, kasneje pa se fizika preveč spremeni, da je še možno dosegati vrhunske rezultate.
Utk ::
Jaz pa upam in mislim, da bi Dončiča pedagog športne vzgoje v OŠ pred npr. 25. leti prepoznal kot nadarjenega za košarko in ga poslal v lokalni klub.
Sej bi blo v klubu isto. Postavli ga bi na centra in tam bi kampiral, nikoli se ne bi naučil res igrat, bi pa kratkoročno to prinašalo zmage, med 12 letniki.
Dobro, lahko da je par trenerjev pri nas izjema, večina bi pa tako naredila.
Najbrž res nima smisla, da 10-12 letniki trenirajo petkrat na teden, to je kompenzacija za kvaliteto.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
Smurf ::
Bi pa se omenil Primoza Roglica, ki je kao primer, da ne rabis trenirati od zgodnjih let, da si dober v nekem sportu. Kolesarstvo bi jaz uvrstil med tiste sporte, ki so tehnicno manj zahtevni (v primerjavi z recimo kosarko, hokejem) in so bolj pomembne fizicne predispozicije. In v teh fizicnih predispozicijah je Rogljic v samem vrhu, in to je pomoje tudi njegov recept, da mu je uspelo (seveda pa mu je do neke mere pomagalo tudi skakalstvo, kjer se je navadil na zivljenje profesionalnega sportnika).
imagodei ::
Aha koncno razumem tezo, ti torej trdis, da tam med 8-11 letom starosti kolicina vlozenih ur se ne igra tako velike vloge pri koncni vrhunskosti sportnikov. Bi si upal trditi, da so danes vrhunski sportniki v vecini tisti, ki so ze od malih nog vlagali v to.
Vsekakor specializacija v en šport pri 8. letih ne igra vloge. Zagotovo igra vlogo to, a je otrok ogromno na prostem, teka, kolesari, se žoga, razvija motoriko, se krepi - ali pa je večino časa zaprt v prostoru in bulji v TV in računalnik. Če en normalno majhen del tega časa (2x 1 uro na teden) nameni treningu specifičnega športa, ni nič narobe. Sem pa prepričan, da v večini primerov (ne pa v vseh) lahko otrok do konca OŠ zamenja športno panogo, pa ne bo zato na koncu nič kaj slabši.
Doncic je verjetno igral kosarko od takrat, ko je hodil. Ce bi zacel to poceti pri starosti 15 let, bi verjetno se zmeraj lahko igral nekje na nivoju povprecnega slovenskega kosarkarskega igralca, v nba-ju pa ga verjetno ne bi videli.
Ajde, Dončič je čudežni deček. Že v osnovi je imel zaradi očeta več možnosti za zgodnje opismenjevanje, poleg tega ima neverjetno motivacijo in jo je verjetno imel že od vsega začetka. Ne more biti on vzorčni primer za to debato.
Kopitar mislim, da je prvic sel na drsalke pri starosti 3 let.
Tudi za hokej sem že napisal, da je nekoliko specifičen. Športi, pri katerih nimaš direktnega stika s podlago (pri hokeju tudi nimaš neposrednega stika s predmetom, ki ga želiš spraviti v mrežo!) verjetno res zahtevajo zelo zgodnje opismenjevanje. Da ti je drsanje (smučanje) tako naravno kot hoja po ravnem - možgani so pri 3. letih vseeno bolj plastični kot pri trinajstih - jasno, da ima potem 13-letnik, ki že 10 let drsa, ogromno prednost pred 13-letnikom, ki je ravnokar prvič stopil na drsalke.
Ampak skoki so itak zelo specificen sport, kjer so ogromna nihanja v formi zelo pogost pojav.
Ja, to je vsekakor res. Ampak mislim, da je že v prejšni temi Imagodei omenil Petra Prevca, za katerega menim, da pretreniranost ali kaj podobnega nimata veze
No, ja, pretreniranost se lahko kaže kot fizična ali psihična iztrošenost.
- Hoc est qui sumus -
Zgodovina sprememb…
- spremenil: imagodei ()
Smurf ::
Ja, pomoje itak tezko povlecemo splosno pravilo, ravno zaradi specifike vsakega sporta. Bi pa vseeno dal vecji del sportov v tisto kategorija, kjer ti vseeno koristi, ce zacnes pri 6 letih namesto 12ih. Pa mislim, da to skorajda drzi za vsa vrhunska podrocja (od igralcev klavirja, do sahistev, do tistih matematikov, ki zmagujejo na olimpijadah).
imagodei ::
Sej bi blo v klubu isto. Postavli ga bi na centra in tam bi kampiral, nikoli se ne bi naučil res igrat, bi pa kratkoročno to prinašalo zmage, med 12 letniki.
Ja, saj pravim. Pri Dončiču se je marsikaj poklopilo, talent, motivacija, prilika. On ne more biti vzorčen primer za vse ostale trume otrok, ki gredo skozi ta režim.
Najbrž res nima smisla, da 10-12 letniki trenirajo petkrat na teden, to je kompenzacija za kvaliteto.
Exactly. Dončič je imel verjetno tudi to srečo, da je njegov oče iz foha. Sicer bi pač šel skozi isti režim kot gre večina otrok. Pač selekcijo smo iz šolskih krožkov prestavili v lokalne klube. IMO na škodo otrok, ki kratkoročno sicer uživajo, ampak velika večina povsem brez potrebe hodi 5x na teden na treninge. Je pa fino za lokalne klube, ker na otroka poberejo po 20, 30, 40 in več € na mesec.
- Hoc est qui sumus -
imagodei ::
Ja, pomoje itak tezko povlecemo splosno pravilo, ravno zaradi specifike vsakega sporta. Bi pa vseeno dal vecji del sportov v tisto kategorija, kjer ti vseeno koristi, ce zacnes pri 6 letih namesto 12ih. Pa mislim, da to skorajda drzi za vsa vrhunska podrocja (od igralcev klavirja, do sahistev, do tistih matematikov, ki zmagujejo na olimpijadah).
Hja... Kaj pa vem
A je bil Mozart genij še preden se je usedel za klavir, al je to postal zato, ker ga je vsak dan igral?
In spet - genijev in "čudežnih dečkov" je na katerem koli področju bolj za vzorec, na njihovi podlagi ne moremo graditi načina dela z otroki. Pri večini igra večjo vlogo švic in trdo delo. Tudi "negenij" oziroma povprečni najstnik lahko s prizadevnim treningom doseže državni, evropski, tudi svetovni vrh. Tule jaz nisem prepričan, da res igra veliko vlogo zelo zgodnja specializacija v en sam šport.
- Hoc est qui sumus -
Smurf ::
A je bil Mozart genij še preden se je usedel za klavir, al je to postal zato, ker ga je vsak dan igral?
Potreboval je oboje. Ce bi zacel igrati "sele" pri 15ih, ne bi bil Mozart.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Smurf ()
imagodei ::
A je bil Mozart genij še preden se je usedel za klavir, al je to postal zato, ker ga je vsak dan igral?
Oboje. Ce bi zacel igrati "sele" pri 15ih, ne bi bil Mozart.
Hja, ampak na srečo ni bil rojen v tlačansko družino, ampak so doma imeli klavir. Poleg tega so prepoznali njegov talent in mu omogočili razvoj.
In nič narobe s tem. Če je otrok nadarjen in ga nek konkretni šport veseli - go for it.
- Hoc est qui sumus -
Smurf ::
Hja, ampak na srečo ni bil rojen v tlačansko družino, ampak so doma imeli klavir. Poleg tega so prepoznali njegov talent in mu omogočili razvoj.
In nič narobe s tem. Če je otrok nadarjen in ga nek konkretni šport veseli - go for it.
Seveda, imel je vse pogoje, ki jih je potreboval. Sej samo okolje ima zdalec najvecji pomen pri razvoju in to, da prides zgodaj v stik z zadevo je ena izmed podkomponent "okolja".
Invictus ::
Bi pa se omenil Primoza Roglica, ki je kao primer, da ne rabis trenirati od zgodnjih let, da si dober v nekem sportu. Kolesarstvo bi jaz uvrstil med tiste sporte, ki so tehnicno manj zahtevni (v primerjavi z recimo kosarko, hokejem) in so bolj pomembne fizicne predispozicije. In v teh fizicnih predispozicijah je Rogljic v samem vrhu, in to je pomoje tudi njegov recept, da mu je uspelo (seveda pa mu je do neke mere pomagalo tudi skakalstvo, kjer se je navadil na zivljenje profesionalnega sportnika).
Predvsem je zaradi skakanje pazil na težo, ki je tudi v kolesarstvo pomembna. Pa ni prevelik, pravzaprav je tak drobižek . Je njegove punce več skupaj kot njega
Če imaš dobro srce in pljuča, se noge natrenira.
Kar nekaj VR kolesarjev je preko Zwifta postalo profesionalcev...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
thramos ::
Ja, pomoje itak tezko povlecemo splosno pravilo, ravno zaradi specifike vsakega sporta. Bi pa vseeno dal vecji del sportov v tisto kategorija, kjer ti vseeno koristi, ce zacnes pri 6 letih namesto 12ih. Pa mislim, da to skorajda drzi za vsa vrhunska podrocja (od igralcev klavirja, do sahistev, do tistih matematikov, ki zmagujejo na olimpijadah).
Zelo verjetno to velja za vse športe, le da se pri nekaterih (tehničnih) bolj izrazi kot pri drugih. In če v določenem športu obstaja huda konkurenca, tudi povsem rahle razlike v tehniki oziroma sposobnosti predstavljajo ogromne prednosti.
Smurf ::
Predvsem je zaradi skakanje pazil na težo, ki je tudi v kolesarstvo pomembna. Pa ni prevelik, pravzaprav je tak drobižek . Je njegove punce več skupaj kot njega
Če imaš dobro srce in pljuča, se noge natrenira.
Kar nekaj VR kolesarjev je preko Zwifta postalo profesionalcev...
Ampak tako dober kolesar je zaradi njegovih drugih fizicnih dispozicicij, recimo njegovega VO2 max.
imagodei ::
Ja, pomoje itak tezko povlecemo splosno pravilo, ravno zaradi specifike vsakega sporta. Bi pa vseeno dal vecji del sportov v tisto kategorija, kjer ti vseeno koristi, ce zacnes pri 6 letih namesto 12ih. Pa mislim, da to skorajda drzi za vsa vrhunska podrocja (od igralcev klavirja, do sahistev, do tistih matematikov, ki zmagujejo na olimpijadah).
Zelo verjetno to velja za vse športe, le da se pri nekaterih (tehničnih) bolj izrazi kot pri drugih. In če v določenem športu obstaja huda konkurenca, tudi povsem rahle razlike v tehniki oziroma sposobnosti predstavljajo ogromne prednosti.
No, to je tisto, s čimer se jaz ne strinjam najbolj. Razvijanje splošne motorike, splošna krepitev in občutka lastnega telesa (propiocepcija) je seveda povezano s tem, da je otrok v pogonu in ne da sedi na riti ter gleda risanke. In nekje do prvih let pubertete je to za večino običajnih otrok absolutno bolj pomembno kot študiranje izmeta pri metu kopja; ali pa študiranja tehnike strela enajstmetrovke; ali pa študiranje pick&roll-a in obvladovanja žoge.
Za to bi morali imeti "cicibane", mlajše dečke, dečke in ne vem kaj še vse, čist na ločenem programu, kjer bi se bolj igrali, na treningu košarke včasih igrali nogomet celo uro, delat vaje za krepitev propiocepcije... In vse to v obliki igre, ne več kot 3x tedensko in absolutno brez tekem oziroma z max 2-3 tekmami v celotnem šolskem letu.
Ja, za razne Dončiče to ne bi bilo primeren način treninga, bi bil pa za 99% drugih otrok.
In tudi glasbeni prodigy-ji niso dobri samo zato, ker od 4. leta vsak dan 2 uri vadijo klavir. Šur, sigurno imajo obdobje, ko ga gonijo 12 ur dnevno, ampak muzka je še kaj drugega kot samo pritiskanje na tipke klavirja. A zdej pa nekdo ne more postati koncertni pianist zato, ker je šele pri 13. letih prešoltal na klavir, do takrat je pa igral prečno flavto? Malo morgen.
- Hoc est qui sumus -
Smurf ::
Tukaj sta sedaj 2 debati. Kaj je zdravo za povprecnega otroka iz vidika celostnega odrascanja ali kako proizvesti (maksimizirati) moznost genija na nekem podrocju. Nekdo, ki hoce biti med najboljsimi na svojem podrocju, bo moral zrtvovati nek del drugje.
Mimogrede jaz bi spet rekel, da imas manj sanjs ce preklopis pri 13 letu iz flavte na klavir (pri 10 pa verjetno se ni problema). Ampak v resnici imam premalo znanja za to specificno podrocje. Imam sicer sosolko, ki je danes precej dobra v igranju klavirja in vem, da je igrala vecji del osnovne sole ter gimnazije, po vsaj 4 uri dan (v to ne stejem casa za porabljenega za glasbeno teorij).
Zanimivo bi bilo najti kaksne studije o tem.
Mimogrede jaz bi spet rekel, da imas manj sanjs ce preklopis pri 13 letu iz flavte na klavir (pri 10 pa verjetno se ni problema). Ampak v resnici imam premalo znanja za to specificno podrocje. Imam sicer sosolko, ki je danes precej dobra v igranju klavirja in vem, da je igrala vecji del osnovne sole ter gimnazije, po vsaj 4 uri dan (v to ne stejem casa za porabljenega za glasbeno teorij).
Zanimivo bi bilo najti kaksne studije o tem.
FiReFTW ::
Tukaj sta sedaj 2 debati. Kaj je zdravo za povprecnega otroka iz vidika celostnega odrascanja ali kako proizvesti (maksimizirati) moznost genija na nekem podrocju. Nekdo, ki hoce biti med najboljsimi na svojem podrocju, bo moral zrtvovati nek del drugje.
Mimogrede jaz bi spet rekel, da imas manj sanjs ce preklopis pri 13 letu iz flavte na klavir (pri 10 pa verjetno se ni problema). Ampak v resnici imam premalo znanja za to specificno podrocje. Imam sicer sosolko, ki je danes precej dobra v igranju klavirja in vem, da je igrala vecji del osnovne sole ter gimnazije, po vsaj 4 uri dan (v to ne stejem casa za porabljenega za glasbeno teorij).
Zanimivo bi bilo najti kaksne studije o tem.
Za flavto pa klavir nevem, ampak vem pa za sporte kjer igrajo vlogo koordinacija, fizicne predispozicije itd... hokej, tenis, nogomet itd...
In ne poznam niti enga primera na svetu kjer bi nekdo zacel pri 12 al 13 letih in postal vrhunski sportnik, vsi taki zacnejo pri 3-8 letih
imagodei ::
Za flavto pa klavir nevem, ampak vem pa za sporte kjer igrajo vlogo koordinacija, fizicne predispozicije itd... hokej, tenis, nogomet itd...
In ne poznam niti enga primera na svetu kjer bi nekdo zacel pri 12 al 13 letih in postal vrhunski sportnik, vsi taki zacnejo pri 3-8 letih
Zanimivo. Nam zaupaš, si športni pedagog? Ne vprašam slabonamerno.
Jaz sem za hokej že nekajkrat napisal, da ga štejem med posebno obliko. Tam človek ni v neposrednem stiku s podlago in verjamem, da propiocepcijo na drsalkah lažje razvije 5-letnik kot pa 10-letnik. Nogomet? Tenis? Ne vem, no.
Meni se vse skupaj zdi vrsta Confirmation biasa. Ljudje običajno vidimo samo top 10 športnike iz posamezne panoge. Pogledaš biografije teh izjemnih posameznikov in bereš, da so strokovnjaki pri 5., 6., 7. letih ugotovili, da tako talentiranega otroka še niso videli. Če je imel tak talent, a je potem čudno, da je svetovni prvak? Izjemni posamezniki pač dosegajo izjemne rezultate, če jih le ne zavozimo.
Meni se sicer zdi, da gre to z roko v roki: če je petletnik talent, potem bo tudi z veseljem brcal tisto žogo po travniku, ali pa odbijal tenis žogico - seveda močno pomaga, če so starši v vzor
Ampak ravno to je confirmation bias - mi vidimo te top 10 športnike in ugotovimo, da so vsi začeli trenirat ful mladi, pred 8. letom, potem pa sklepamo, da mora športnih začeti trenirati pri 5. letih, če želi biti svetovni prvak. V resnici pa bi verjetno top rezultate ti športniki dosegali tudi, če bi začeli trenirat pri npr. 10. letih. Ampak, ker so bili navdušeni nad športom, ker so verjetno tudi starši otroka izpostavljali športu, so jih pač strokovnjaki opazili že prej in jih prej usmerili v prave roke.
Nimam sicer neke strokovne podlage za tako mišljenje, se mi pa to zdi nenavadno fatalistično mišljenje: če ne začne otrok trenirat pri 5. letih, ne bo nikoli v sami špici. Še huje pa je to za trume ostalih otrok, ki nimajo dovolj talenta, vztrajnosti, motivacije, pa so žrtev takega razmišljanja staršev: Da ne bomo zamudili kritičnega obdobja, ker drugače iz našega mulca ne bomo naredili svetovnega prvaka.
- Hoc est qui sumus -
ThinkPad ::
Otrok, ki so že v rani mladosti pokazali talent in ga uveljavili tudi kot odrasli športniki, je statistično gledano zelo malo.
Veliko več je takih, ki so v rani mladosti odstopali, potem jih pa ni nikjer več. A o teh se ne govori in ne piše.
Resen trening samo enega športa pred puberteto je prej škodljiv kot ne. Potem puberteta itak premeša karte, ker eni prej in drugi kasneje ali celo prehitro zrastejo. Kjer je telesna konstrukcija in moč pomembna, igra puberteta kar veliko vlogo. V obdobju, ko otrok raste, seveda ni zdravo nobeno pretiravnje ali preveč enostranska vadba.Mnogo jih uspe v svojem drugem športu in so boljši od večine, ki ta šport gulijo že od 6 leta. Idealno se bi bilo ukvarjati z atletiko in gimnastiko plus enmim specifičnim športom predno "gre zares".
Pa še to. Pred puberteto otroci bolj ali manj sledijo/ubogajo (pre)ambicijozne starše, kar ni tako majhen problem. Ko otrok začne misliti s svojo glavo, pe je vprašanje, kaj bo. Če ga izbrani šport res veseli, potem lahko še nekaj doseže. Če je pa to šport staršev, se zna hitro končati.
Veliko več je takih, ki so v rani mladosti odstopali, potem jih pa ni nikjer več. A o teh se ne govori in ne piše.
Resen trening samo enega športa pred puberteto je prej škodljiv kot ne. Potem puberteta itak premeša karte, ker eni prej in drugi kasneje ali celo prehitro zrastejo. Kjer je telesna konstrukcija in moč pomembna, igra puberteta kar veliko vlogo. V obdobju, ko otrok raste, seveda ni zdravo nobeno pretiravnje ali preveč enostranska vadba.Mnogo jih uspe v svojem drugem športu in so boljši od večine, ki ta šport gulijo že od 6 leta. Idealno se bi bilo ukvarjati z atletiko in gimnastiko plus enmim specifičnim športom predno "gre zares".
Pa še to. Pred puberteto otroci bolj ali manj sledijo/ubogajo (pre)ambicijozne starše, kar ni tako majhen problem. Ko otrok začne misliti s svojo glavo, pe je vprašanje, kaj bo. Če ga izbrani šport res veseli, potem lahko še nekaj doseže. Če je pa to šport staršev, se zna hitro končati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ThinkPad ()
FiReFTW ::
Za flavto pa klavir nevem, ampak vem pa za sporte kjer igrajo vlogo koordinacija, fizicne predispozicije itd... hokej, tenis, nogomet itd...
In ne poznam niti enga primera na svetu kjer bi nekdo zacel pri 12 al 13 letih in postal vrhunski sportnik, vsi taki zacnejo pri 3-8 letih
Zanimivo. Nam zaupaš, si športni pedagog? Ne vprašam slabonamerno.
Jaz sem za hokej že nekajkrat napisal, da ga štejem med posebno obliko. Tam človek ni v neposrednem stiku s podlago in verjamem, da propiocepcijo na drsalkah lažje razvije 5-letnik kot pa 10-letnik. Nogomet? Tenis? Ne vem, no.
Nisem pedagog ampak imam dosti izkusenj v tej smeri in tudi raziskoval sem to temo ze v preteklosti podrobno ker mi je zanimiva.
So doloceni sporti kjer to ni tak pomembno ampak v vlki vecini pa je skoraj nemogoce dosect vrhunski nivo ce zacnes pri 12-14 letih.
Ni problem v casu in da mors nadoknadit 6-8 let casa pred onimi ko so zaceli prej, problem je motorika, koordinacija..
Pri tem bo nekdo ki zacne pri 13 imel vedno velik zaostanek, zato ker nazalost se motorika in koordinacija razvija prav v prvih letih po rojstvu in pa do tam ene 9-10 let, takrat se telo uci hodit, gibat, koordinirat vse, in so mozgani pri tem se cist prazni in srkajo vse kot spuzva in delajo povezave v mozganih.
Prav ti sporti kot tenis, hokej itd pa imajo zelo specificno motoriko, gibe, koordinacijo, hand eye coordination (nevem slovenskega izraza).
In ce to ne razvijes pri mladih letih je potem skoraj nemogoce razvit niti blizu do takega nivoja.
Ko je otrok enkrat 13...15...18, so te povezave v mozganih ze narete in vsa motorika in koordinacija je zapisana in del tebe kot individualnega posameznika in kako si se cez otrostvo to vse naucil.
Ne razmisljas vec o teh stvareh, avtomatske so, instinkt.. tak kot hodis, teces, primes nekaj z roko itd..
In od takrat dalje je izjemno tezko oz dosti dosti tezje in pocasneje telo tega ucit, ker so povezave ze narete in se morjo zdaj razdirat in na novo povezovat.
DamijanD ::
Torej bi nekdo, ki je treniral od 6-10 leta, potem pa imel 4 leta pavze, bil pri 18tih verjetno boljši (kar se motorike, tehnike ipd. tiče) od nekoga, ki je začel šele pri 10tih letih, a brez pavze?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: DamijanD ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
⊘ | Luka Dončič in osebno življenjeOddelek: Loža | 8303 (7797) | imagodei |
» | Doping testi tudi za igralce računalniških iger (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Igre | 32421 (25232) | Superboyy |
» | Košarka ali nogometOddelek: Šport | 4423 (3285) | ramiz?! |
» | OI, pretiravanje s sportnimi disciplinami, kategorijami (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 17781 (14854) | Pithlit |
» | Kozmus in njegove želje/zahteve (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 17926 (12331) | lurker |