Elektromotorji v avtomobilih

Joj, spet kalibracija databaze kot kaže.


Imajo svoje. Tesla dela svoje motorje, in mislim, da tudi BWM.

V bistvu imaš v "klasičnih" avtomobilih 2 tabora, 1. Teslo Motors, ki uporablja trifazni indukcijski elektromotor, 2. tabor kjer je večina preostalih proizvajalcev, ki uporbljajo t.i. "DC brushless" elektromotor

ups...ker nisem prebral op-jevega posta do konca nisem vedu kaj točno sprašuje.

Itak, visokovoltažni 3 fazni motorji. Nobenih servotov, razen če pač šteješ zobniški sklop v tesli kot servo.

3f indukcijski + frekvenčnik (poceni, enostaven EM, slabši izkoristek izven optimalnega območja vrtljajev)
3f s permanentnimi magneti (redke zemlje-Neodim ali kaj podobnega) na rotorju, brez krtačni + frekvenčnik (dražja izvedba, boljši izkoristek od indukcijskega, . . . ). Te zasledujem že skoraj 10 let, pa še niso šli v množično proizvodnjo (zgleda lepo, ampak očitno ni tako enostavno):
https://www.proteanelectric.com/protean...

DC krtačnim motorjem se izogibajo čeprav je krmiljenje bolj enostavno. Frekvenčniki za AC motorje postajajo cenejši, tako da bo razvoj šel v to smer.

MadMen je 8. jul 2018 ob 12:45 izjavil:

V bistvu imaš v "klasičnih" avtomobilih 2 tabora, 1. Teslo Motors, ki uporablja trifazni indukcijski elektromotor, 2. tabor kjer je večina preostalih proizvajalcev, ki uporbljajo t.i. "DC brushless" elektromotor

Ta druga opcija zmaguje trenutno. Mislim da je tudi Tesla šla pri Model 3 na to varianto.

a montaža enega elektromotorja ki žene kolesa preko hidravlične črpalke bi bila sploh možna (smotrna)?

Nikec3 je 9. jul 2018 ob 14:17 izjavil:

shmandi je 9. jul 2018 ob 14:12 izjavil:

Največ elektromotorjev v avtomobilih je še vedno krtačnih DC.

Pogonski ni noben.

Seveda ne. Nimam pa kristalne krogle, da bi vedel, katere motorje ima v mislih OP.
Vsi ostali jo očitno imate.

Pozdrav

Zakaj servomotor? Pogonski motor v avtu (vsaj zaenkrat) ne rabi biti servo. Hidravljični motorji so pa pretežno delani za velike momente in majhne hitrosti. Kar se v avtomobilih od hidravlike za celotni razpon hitrosti uporablja, je pri "klasičnih (tistih z večimi planetnimi gonili)" avtomatskih in nekaterih robotiziranih menjalnikih hidravljična sklopka.

LP

Jože

Pozdrav

Zdaj mi je komaj potegnilo, kaj ti misliš pod "servomotor". Misliš ti. "direct drive" motorje oz. servomotorje za pogon robotov, ki so narejeni za velike momente tako, da gonila (predležja) niso potrebna. Ja, glede na momente in hitrosti so ti motorji na nek način nadomestilo za hidravlične motorje. Kot taki so verjetno primernejši za gradbeno mehanizacijo. Če se bodo tukaj pojavili, je odvisno od marsičesa. Je pa treba vedeti, da je proizvodnja in izbor hidravličnih komponent za gradbene stroje že dobro utečen posel in bi tukaj elektromotorji morali imeti neko zelo izrazito prednost, da bi nadomestili hidravliko.
Pri pogonu vozil moraš vedeti, da potrebuješ določeno moč in motor jo mora "proizvajati" tako ali drugače, zato s "švohnejšim" motorjem ne boš prišel skozi. Za pogon vozil ali ladij v "direkt drive" konfiguraciji je primerno dimenzioniran katerikoli tip elektromotorja povsem zadosten. Ko si ladje omenjal, poglej tole:

Azipod @ Wikipedia

Pa prve električne lokomotive, ki so imele "motorje na krtačke" so bile konfigurirane kot "direct drive" vozila, torej brez gonil med motorjem in kolesi (elektromotor se je vrtel z istimi vrtljaji kot kolesa). In so pospeševale ne samo sebe ampak celotni vlak brez težav....

P.S. Zelo podobne motorje za "direct drive" pogone razvija tudi slovenski Elaphe:

http://in-wheel.com/

LP

Jože

jb_j je 9. jul 2018 ob 18:03 izjavil:

samo pr teh azipodih so kr huge elektromotorji.
najbrž bi rabl le menjalnik z nižjim razmerjem pri pogonu, ker je samo en pogon.
sicer ne vem kakšna je hitrost propelerja v primerjavi z hitrostjo elektromotorja

ker imajo elektromotorji dobro moč le pri višjih obratih.
bi mogoče tako velik propeler ali celo še večji s pomočjo hidravlike poganjal manjši elektromotor.

in bi mogoče lahko s hidravliko tudi nadomestili pogon lokomotiv z enim elektromotorjem.

najbrž bi pa zakompliciral zadevo, ker bi mogoče potem bil potreben menjalnik na pogonu, oz. pred pogonom. in za hidravličnim pogonom, ki ga žene elektromotor.

Pozdrav

Predno debatiramo naprej, jb_j, kaj si ti pod hidravliko sploh predstavljaš?

In eden osnovnih principov, ki se jih je pametno držat pri snovanju novih stvari, je princip "KISS" - Keep It Simple, Stupid....

Lp

Jože

Elektromotoji v avtih ačeloma niti nimajo menjalnika. Imajo pa pogosto planetarne zobniške prenose.

TheBlueOne je 10. jul 2018 ob 10:07 izjavil:

Planetarni zobniski sistem je pogosto princip delovanja menjalnika. Avtomatski menjalniki ga imajo skoraj vsi. Za mercedes 7g imas fin youtube video.

Ja je, ampak na avtu ima eno prestavo, torej ni menjalnik, je samo reduktor.

Na električnem avtu sem mislil.

aja na začetku sem napačno napisal servo motor, mislil sem, da bi delovalo kot pri servo volanu.

hojnikb je 10. jul 2018 ob 10:47 izjavil:

Tudi skutercki imajo menda menjalnike z dvema prestavama, ki delujejo po podobnem principu kot njihovi avtomobilski, kjer so prenosi pravtako po principu planetarnege sistema zobcenikov, sledjega nisem preverjal... :)

Skuterji imajo praviloma CVT menjalnike, torej nobenih prestav, samo reduktor.

Ja sem zamesal. Imajo dva power outputa, ne brzini. Govora je bilo o elektricnih....

hojnikb je 10. jul 2018 ob 10:47 izjavil:

Tudi skutercki imajo menda menjalnike z dvema prestavama, ki delujejo po podobnem principu kot njihovi avtomobilski, kjer so prenosi pravtako po principu planetarnege sistema zobcenikov, sledjega nisem preverjal... :)

Skuterji imajo praviloma CVT menjalnike, torej nobenih prestav, samo reduktor.

Ta sistem so uporabili tudi v nekaterih avtomobilskih menjalnikih (osebno sem vozil Nissan Maximo - ZDA trg, s taksnim prenosom moci). Je kar zanimivo za obcutit 200kW na taksnem menjalniku xD Avto siba k vlak. Edino "lag" je dosti velik, kadar stojis najprej na miru.

P.S. Mi je pa ravno teden dni nazaj en izmed sodelavcev, ki je zelo zagreti "gearhead", razlagal da so zunaj tudi novejsi CVT menjalniki, ki za prenos moci uporabljajo hidravlicno tekocino. Ne spoznam se dosti o doticni tehnologiji. Je pa omembe vredna "hidrostaticna crpalka", ki (afaik) skrbi za prenos oz. celo zagotavljanje moci na kolesih.

ali bi lahko en elektromotor poganjal več elektromotorjev? (ker pri visokih obratih, tist motor, ki žene najbrž ne izkorišča vse moči, ali jo pač, in tudi ostali motorji pri visokih obratih ne rabijo več toliko sile, da se vrtijo)


vem (osnova fizike, da ne moreš dobit več energije kot jo daš)

Ne spoznam se na elektromotorje. Imam pa vprašanje. Recimo leaf 2 ima približno 150km moči (ne vme koliko je to zdaj kW). Novejši z večjo kapaciteto ima malo nad 200km moči. V obeh primerih je navor isti. Kakšne so povezave moči in navora pri elektro motorjih?

Nič nisi povedal.