Zlato dragocena vrednost?

Samo346 je 21. mar 2018 ob 09:20 izjavil:

Ali obstaja kaksna dejanska ligicna uporabna vrednost zlata na podlagi cesa smo ga ljudje opredelili kot dragocenost?

Razen okrasja in morda konektorjev v elektroniki, ne.

https://encrypted-tbn0.gstatic.com/imag...

Imaš še nekaj eksotičnih uporab (nevtronski blažilnik v jedrski bombi), ki obstajajo v teoriji, ne v praksi.

Isto velja za večino drugih vrednosti (diamanti, delnice, denar, ...).

Na začetku uporabe je imelo zlato estetsko vrednost+menjalno sredstvo pri trgovanju, sedaj se pa v elektrotehniki uporablja kot material za konektorje (dobra električna prevodnost, praktično skoraj ne oksidira).
Pred nekje 1970 je predstavljajo še osnovo za vrednost tiskanega denarja/kovancev (zlate rezerve držav, ki so imele svoje valute), po tem pa ne več. Sedaj je ves denar "fiat" denar.

Torej zlato je redko, je obstojno, da se ga kovati, brez težav se ugotovi njegovo pristnost.

Razen kot okrasje, blesk spominja na sonce in morda konektorjev v elektroniki pa nima pomembne uporabne vrednosti za človeštvo. Zanimivo, ko pomisliš kaj vse so ljudje bili pripravljeni početi za zlato in kako nori so nanj nekateri.

Kako pa je z diamant, smaragd, rubin, safir in drugimi dragimi kamni?
razen da so redki, posebnih barv, kako je z njihovo uporabno vrednostjo? Verjetno podobno, sklepam.

Zlato ni slabo, tudi precej uporab ima, nenazadnje ga je bilo precej tudi v raznih procesorjih.
Je pač prva stvar, na katero povprečen zemljan pomisli, ko se omeni plemenite kovine.

Imaš pa srebro, od katerega ima več uporab v industriji samo surova nafta, je pa totalno podcenjeno zdajle. Kilco dobiš že za dobrih 500€.

Samo346 je 21. mar 2018 ob 10:11 izjavil:

Torej zlato je redko, je obstojno, da se ga kovati, brez težav se ugotovi njegovo pristnost.

Razen kot okrasje, blesk spominja na sonce in morda konektorjev v elektroniki pa nima pomembne uporabne vrednosti za človeštvo. Zanimivo, ko pomisliš kaj vse so ljudje bili pripravljeni početi za zlato in kako nori so nanj nekateri.

Saj ne gre zgolj za kovino, ampak kaj lastništvo te kovina pomeni. Oziroma kakšna je njena vrednost: za katere dobrine in koliko njih se jo da zamenjati in verjetnost, da bo tako tudi ostalo.

Tako da je njena uporabna vrednost pravzaprav ogromna.

Lastnosti kot je redkost in kovnost, pa so le razlog, da je bila izbrana ta kovina in ne kakšna druga.

Ali res zlato ne.more zgoreti? Pri nobeni temperaturi?

Samo346 je 21. mar 2018 ob 13:15 izjavil:

Ali res zlato ne.more zgoreti? Pri nobeni temperaturi?

Kaj, katero spojino pa bi tvorilo pri gorenju? Zlato spada med plemenite kovine, ki so naravni elementi najbolj odporni na oksidacijo.

sarma832 je 21. mar 2018 ob 15:07 izjavil:

Papirnat denar je bil izumljen kot bolj učinkovit način za prenos vrednosti/plačevanje in je bil na začetku krit z zlatom, to je bil standard. Verjetno bi si težko predstavljali da se nenadoma začne printat papirčke na katerih piše 20,50,100, in so to le papirčki z številkami, brez kakršnegakoli kritja. Dandanes je to pač samoumevno in na tem stoji cel sistem.

Ko imaš več produktov, je smiselno natisniti več denarja. Kar iz "nič".

Predtavljaj si osamljeno vas, kjer živijo trije družine.
En proizvaja jabolka, drugi jagode, tretji krompir.
Menjajo kar blago za blago. Denarja sploh ne potrebujejo.

No, neko leto pa, zaradi pozebe, jabolk skoraj ni, je pa obilo krompirja.
Kmet s krompirjem da (posodi) jabolkarju krompir, ne da bi dobil jabolka.
V zameno za krompir (199 kg), mu da proizvajalec 199 listkov, na katerih piše "1 kg krompirja". Te listke s svojim podpisom je pravkar ustvaril "iz nič"! Ta "denar" predstavlja dolg proizvajalca jabolk (in je v rokah proizvajalca krompirja).

Proizvajalec krompirja tako lahko naslednje leto poleg običajne količine jabolk (menjava) z dolgom kupi tudi presežno količino jabolk (recimo ekvivalent 100kg krompirja). Ob tem proizvajalcu jabolk vrne teh 100 "bankovcev", ki jih lahko proizvajalec jabolk tudi uniči (saj dolga ni več), ali pa jih shrani, če jih bo spet potreboval. Denar torej predstavlja dolg.

Taka "ad hoc" valuta seveda povzroča probeleme zaradi kupa nepotrebnih konverzij. Ali lahko proizvajalec krompirja z "krompirnim dolgom" že letos kupi presežne jagode in po kakšnem menjalnem razmerju? Kaj storiti, če naslednje leto jabolčnik ne bo hotel za te bankovce dati jabolk? Ali pa jih ne bo mogel? No, zato izdajajo države univerzalni denar (oziroma po pooblastilu banke). Zlato ima prav tako dogovorjeno vrednost kot "jabolčnikov dolg" ali državni bankovci. To da ima kot fizična dobrina neko uporabno vrednost ni povezano z njegovo menjalno vrednostjo.

In ja. Za vsem tem denarjem je prav tako dolg in nič drugega. Ko hodite na šiht, vam da delodajalec dolg, ki ga lahko menjate za nek drug izdelek, delodajalec bo pa balanco izravnal, ko bo prodal izdelke/storitve. Ko hočete graditi bajto, vam banka da denar (ki ga je "sprintala" v skladu z zakonodajo). Dobili ste dolg, ki si ga v bistvu niste prislužili (zato pa ga morate vrniti). Ob tem je ideja, da bo ta dolg sprožil produkcijo dodatnih proizvodov, ki jih ta dolg predstavlja... Ob tem lahko država prilagaja količino denarja v obtoku ustrezno dolgu. S tem regulira ekonomske cikle (ob pravi rabi).

Denar se torej ustvarja iz nič, ko je potrebno (tako kot se zlato izkoplje, ko ga nekdo pač najde). Ko ga več ne potrebujejo, ga lahko spet uničijo. In kaj je v tem tako prekleto fascinantnega?

Ker so ga uporabljali antični vesoljci ?

In his 1976 book The Twelfth Planet, Russian-American author Zecharia Sitchin claimed that the Anunnaki were actually a race of extraterrestrial beings from the undiscovered planet Nibiru, who came to Earth around 500,000 years ago in order to mine gold.



Aja, še vir: Anunnaki @ Wikipedia

Ja stali se seveda. Zdaj če ga ne mislite vržti v kako sonce, ga boste lahko tudi po požaru postrgali iz sefa.
Denar vam bo zagorel pri 233°C, zlato pa se bo stopilo pri 1.064°C

Pri hišnem požaru se niti stopil ne bo.
Ne, ne moreš kar uničiti zlato, če nimaš ravno jedrski reaktor pri roki.

Ne, še vedno obstaja, saj ga potem spet izločiš. Zato pa uporabljajo to zadevo, da dobijo zlato dol iz raznih reči.

Furbo je 24. mar 2018 ob 09:44 izjavil:

Ne, še vedno obstaja, saj ga potem spet izločiš. Zato pa uporabljajo to zadevo, da dobijo zlato dol iz raznih reči.

Potato potato.

[D]emon je 24. mar 2018 ob 09:54 izjavil:

Furbo je 24. mar 2018 ob 09:44 izjavil:

Ne, še vedno obstaja, saj ga potem spet izločiš. Zato pa uporabljajo to zadevo, da dobijo zlato dol iz raznih reči.

Potato potato.

Krompir imaš ti namesto možganov. Zlato nisi uničil s tem postopkom. Lahko si uničil mamičin prstan, ne pa zlata.

Zlato zelo težko oksidira, zato zelo težko zgori. Iz tega razloga jo topi samo mešanica dušikove in žveplene kisline.

Tale video je tudi epic, sploh komentarji raznih nerazgledanih demonov, ki jokajo, kaj vse bi dobili za vrednost 'uničene' zlate palice.