Logika za ameriskimi formati papirja ?

Kot tiskar/knjigovez se ze nekaj casa sprasujem, kje je logika (ali pomanjkanje le-te) pri ameriskih formatih papirja (ki so izpeljani iz Letter (8.5x11in)). Namrec, osebno se mi zdi bolj logicna definicija formata po ISO 216 in ISO 217, kjer je razmerje stranic fiksno 1:int(sqr(2)).

Prav tako mi je to tecno, ker sem pred casom zelel nabaviti neke mape iz ZDA, pa jih nisem nasel v ANSI/ASME Y14.1M (Y14.1 in Y14.1M sta ameriska standarda za velikosti papirja, slednji sicer povzema velikosti od A0 do A4 po ISO 216). A4 je sicer ozji kot Letter (210mm proti 215.9mm) ampak je daljsi (297mm proti 279.4mm).

Se clovek vprasa, kaj tem amerom hodi po glavi.

So much so, da so zaradi tega v preteklosti zajebali eno marsovsko sondo.

Za Letter format nekateri pravijo, da je ostanek od takrat, ko so se na roke papir delali in je bil najvecji kos papirja 4x Letter (17"x22"), to so pol dvakrat razpolovili in dobili 4 strani.

Vecina starinskih enot za merjenje izhaja iz nekih takih arbitrarnih dolocil, ki so se ohranila se danes.

Definitivno, če ni drugače ni ameriško :)

Ce bi odrascal v okolju, kjer je to norma, ziher ne. Je pa res, da sem v ZDA prakticno v vsakem od najetih avtomobilov videl, da je bil stevec v MPH (velike stevilke) in KPH (male stevilke pod njimi).

Kar se pa tice temperature v stopinah Fahrenheit pa so res malo trceni.

By the end of the 20th century, Fahrenheit was used as the official temperature scale only in the United States (including its unincorporated territories), its freely associated states in the Western Pacific (Palau, the Federated States of Micronesia and the Marshall Islands), the Bahamas, Belize, and the Cayman Islands.[3] All other countries in the world now use the Celsius scale, defined since 1954 by absolute zero being -273.15 °C and the triple point of water being at 0.01 °C.[4]

Fahrenheit @ Wikipedia

[D]emon je 12. dec 2017 ob 15:25 izjavil:

Bo najbrz drzalo, ja. Samo se mi zdi se vedno tumpasto.

* trumpasto

[D]emon je 12. dec 2017 ob 21:02 izjavil:

Ze res, vendar je Georg Lichtenberg ze leta 1786 govoril o prednostnih formata z razmerjem 1:sqr(2) Nekaj teh formatov (A2, A3, B2-B5) je bilo uzakonjenih v Franciji ze leta 1798.

Letter in Legal standarda sta postala ANSI standarda leta 1980. :D

Jst je 13. dec 2017 ob 00:36 izjavil:

Meni je pa F od daleč boljši od C, če gledamo samo "splošno življenje" in ne znanstvene srenje.

Če je zunaj 16C rabim jakno, pri 18C-20C je pa že meja, kjer ne veš, ali bo kratka majica zadostovala. Ali pri 12-14C, rabim bundo ali je dovolj pulover?

Kaj mi pomaga, če vem, da voda zmrzne pri 0C in zavre pri 100C, ko kuham kavo? Nič.

Pri teh dveh primerih je F zaradi večjega razpona, vsaj zame, bolj uporaben.

Če te temperatura zanima samo zato, kako se obleči, je +/- 1 stopinja nepomembna.

Američani pa pravijo tako:
0°F - very cold, 100°F - very hot
0°C - very cold, 100°C - very dead
0K - very dead, 100K - very dead.

Vožnja z avtom, ki ima MPH, pa ni nič drugačna kot s tistim, ki ima KPH. Omejitev je X, ne glede na enoto. Največja razlika je v tem, da se ti zdi, da zelo počasi pospešuje, saj se številke zelo počasi povečujejo. Pri KPH si navajen, da je 100 kar hitro, pri MPH pa zlepa ne prideš do tja.

Za Fahrenheite je pa res zoprno. V Death Valeyu mi je kazalo 102°F ob osmih zvečer. Šele ko sem stopil iz avta, sem dobil občutek, koliko je to. Neprimerno :D

ginekk je 13. dec 2017 ob 15:17 izjavil:

°C in °K sta vsaj poravnana po vrednosti, čeprav začenjata iz različne točke.

Potem pa imaš palce, čevlje, yarde med katerimi so različna razmerja... Da ne omenjam merjenja hitrosti plovila, kjer imajo ladjarji in letalci spet neke svoje vatle.

Samo kot zanimivost: Višina koša pri košarki je 305 cm. Do pred kratkim mi ni bilo jasno, od kje so dobili tistih dodatnih 5 cm. Ugotovil sem, da je bil v originalu koš postavljen 10 čevljev visoko, kar pa znese 305 cm.

Se vecji hec je, da so Americani v sedemdesetih na papirju sprejeli metricni sistem.