Brez obešanja na velikih zvon je ministrstvo za pravosodje minuli teden objavilo nova zavezujoča navodila, kako bo v prihodnosti potekal ta postopek. Odslej bo moral tožilec za vsak primer posebej presoditi, ali je potrebna zaščita informacije, da preiskava poteka. Zahtevo za prikritje preiskovalnih ukrepov bo tako vložil le, če bodo to zahtevale okoliščine konkretnega primera. Tako je v okrožnici tožilcem zapisal pomočnik generalnega državnega tožilca.
Microsoft odločitev pozdravlja in bo zato tožbo verjetno umaknil. Dodaja pa, da to ne spreminja dejstva, da je zakon ECPA (Elecronic Communications Privacy Act) po njihovem mnenju še vedno neprimeren, zato Kongres pozivajo, da ga preuči in sprejme predlagana dopolnila (ECPA Modernization Act of 2017). Microsoft namreč meni, da samo oblika ni zadosten razlog, da se dokumenti tretirajo drugače. Z drugimi besedami, če imate natisnjen dokument shranjen v domačem predalu, ga lahko organi pregona dobijo le ob preiskavi, za katero imajo odredbo, s katero ste seznanjeni. Če pa ta isti dokument shranimo v oblaku, ga lahko tožilstvo pridobi, ne da bi mi to sploh vedeli. Drugi problem je časovna omejenost. Če bo Kongres sprejel spremembe zakona, ki uvajajo 90-dnevni maksimum za tajnost odredb, če tožilstvo ne zaprosi za podaljšanje (trenutno ni omejitve), bo Microsoft tožbo umaknil.
V številkah: Microsoft je v 18 mesecih pred vložitvijo tožbe prejel 5600 zahtevkov za izročitev podatkov. Od teh jih je 2600 imelo oznako tajnosti, od teh kar dve tretjini brez roka trajanja. Konkretni primer se nanaša na "običajne" zahtevke. Izvzeti so primeri, ki se nanašajo na nacionalno varnost, tako imenovani national security letters. Dodajmo, da ta primer nima nič skupnega z Microsoftovim bojem zoper izročanje podatkov na strežnikih v tujini - to bo presojalo vrhovno sodišče.
