V kratkem podražitev hrane v Sloveniji 2017

Tilen je 7. okt 2017 ob 22:30 izjavil:

Malo sem se pošalil na tole temo.

Kaj žene solastnika Bitstampa Nejca Kodriča in Damijana Merlaka v poljedelstvo in rejo 1.300 glav živine v času, ko cene mleka strmo upadajo?

Imata Bitstamp in bitcoine, z evri pa kupujeta krave in gorenjsko zemljo

Verjetno si seznanjen, da je to podjetje ze v stecaju ?

Tilen je 7. okt 2017 ob 20:39 izjavil:

Trenutno je bistveno večji "problem", če lahko temu sploh tako rečemo, početje gigantskih veletrgovin, katere se odločijo, da bo neka dobrina prodajana pod nabavno vrednostjo z namenom, da privabi ljudi v nakupe ostalih izdelkov z višjo maržo.

Problem pa zato, ker potem slišimo po TV recimo lastnika mesarije, ki od leta 90 ni naredil nobenega novega produkta in vseeno benti, da jim E-Leclerc jemlje posel, ker prodaja pod nabavno ceno.

Skratka, posel gre nekako tako. Znižaš meso za 50% in potem tisti, ki nabavlja za piknik, nabavi tam tudi ostale stvari. Tudi, če se sedaj meso podraži za 15%, ne bo nič drugače.

Pa misliš, da bi mesarju pomagalo, če bi dodajal nove produkte npr manjše in "lepše" oblike klobasice za večjo ceno, v trenutku ko se je nekdo z nakopičenim kapitalom ali pa širino trga odločil za damping cen in brisanje konkurence na tem področju?

Ne, če pade Merkator, bodo drugi trgovci dobili več prometa.

SimplyMiha je 8. okt 2017 ob 10:12 izjavil:

Ne, če pade Merkator, bodo drugi trgovci dobili več prometa.

S sarkazmom, sem hotel pokazati v smer tistih zgodb, zakaj je Merkator pomemben za obstoj : *****vstavi poljubno besedičenje *****. Pač narod je potrebno šišati.

To v resnici ni osnovni razlog, ampak posledica nečesa drugega. Česa?

Nisem jaz tisti, ki trdim da je podražitev zaradi višjih stroškov dela. Jaz samo navajam, kar je bilo rečeno oz. objavljeno v medijih, da skupaj ugotovimo kakšen BS nam prodajajo.

Spet, to ni osnovni razlog. Da so se surovine podražile (če so se), je posledica nekega bolj osnovnega vzroka. Katerega?

Isti odgovor kot zgoraj.

Bi verjel, če bi cena hrane naslednje leto spet padla. Žal je pri teh stvareh tako, da cena ponavadi nikoli več oziroma zelo redko pade.

Tudi sam tega ne pomnim.

Tilen: tukaj ni nobenega jamranja samo dejstva. 2007 plače in 2017 plače so v nesorazmerju z stroški.

Uvodoma je bil jamr glede dviga cene čevapčičev, če se ne motim. Probaj sardele, so dirt cheap in zdrave. Kila je po mojem okol 2-3 evre.

Tilen je 8. okt 2017 ob 20:55 izjavil:

scipascapa je 8. okt 2017 ob 20:16 izjavil:

Tilen: tukaj ni nobenega jamranja samo dejstva. 2007 plače in 2017 plače so v nesorazmerju z stroški.

Ja, se strinjam. Minimalna plača se je preveč povišala.

Še vedno nisi razložil tega na dejanski kupni moči / efektu na ekonomijo. Samo zato ker si videl en velik procentek to ne pomeni da ni treba dvigniti minimalne plače še za 200%.

V krizi je bilo tisto res neumno, vseeno pa 630 evrov ni visoka minimalna placa. Se leto dve tako naprej in jo morajo dvignit vsaj na 700.

Zato, ker si te kvalitete trenutno ne more privoščiti. Ko bo dodana vrednost na zaposlenega enaka, kot je tam (Avstrija, Nemčija), potem sem seveda za to. Takoj. Dokler bodo pa ljudje zaposleni samo zato, da niso na zavodu, tega ne bomo dosegli. Niti blizu ne bomo. Slovenci nismo nič pridni in marljivi. Delamo res veliko, vendar malo naredimo. To je naš problem. Dokler se to ne spremeni, veliko bolje tukaj ne bo.

Mavrik je 8. okt 2017 ob 22:20 izjavil:

Kako pa veš da dodana vrednost ni enaka?

Ker gre dodana vrednost ali v plače ali dobičke. Pa je ni videti niti na eni niti na drugi strani.

Mavrik je 8. okt 2017 ob 22:20 izjavil:

Kako veš da niso minimalne plače prenizke glede na GDP in je ta 60% v resnici popolnoma vredu popravek, ki jih dvigne na nivo ostalih prihodkov?

Zato ker minimalna plača ne more biti prenizka. GDP nima tukaj nobene veze.

jype je 8. okt 2017 ob 22:41 izjavil:

nurmaln je 8. okt 2017 ob 22:39 izjavil:

Pa je ni videti niti na eni niti na drugi strani.

Ker zaradi šibke zakonodaje in še šibkejšega izvajanja le-te denar ostane "vmes".

Kje vmes točno po tvoje?
Pa že vnaprej vprašanje - če se ne bi dodana vrednost slovenskih podjetjij "skrivala nekje vmes", bi imeli vsaj eno od tega (visoke plače ali pa visoke dobičke)?

Porabi se za "stroške".

Ja, itak, marsikje gre veliko v potne stroške in podobno. Ampak menda ne namiguješ da če pogledaš povprečje SI_plače+potni stroški, da je isto kot AT_plače. Ali pač?

nurmaln je 8. okt 2017 ob 23:01 izjavil:

Ga imaš ti?

Ne. Povsod po svetu je tako.

Tilen je 8. okt 2017 ob 23:05 izjavil:

Tu je ta razlika in nič ne kaže, da bi se kaj hitro preveč približali.

Yp, income je per employee (znotraj iste branže seveda) je zelo dober indikator da pri nas zadeve niso niti približno optimizirane.

Utk je 9. okt 2017 ob 07:59 izjavil:

Nič čudnega, če so cene zavarovanj v Nemčiji tudi x3.

Da ne boš živel v zmoti.


Primerjava glavnih mest:
Berlin 3510 EUR na kvadratni meter
Ljubljana 2660 EUR na kvadratni meter

Tilen je 9. okt 2017 ob 08:09 izjavil:

Primerjava glavnih mest:

Napisal je _zavarovanj_.

Tilen je 8. okt 2017 ob 23:05 izjavil:

Primerjava dveh naših biserov s tistimi v Nemčiji.

Krka
Income Per Employee 17,441
Bayer
Income Per Employee 37,005
Pfizer (ZDA)
Income Per Employee 74,591


Zavarovalnica Triglav
Income Per Employee 16,371
Allianz
Income Per Employee 49,076

Net Income per employee (NIPE) is a company's net income divided by the number of employees. In general, the higher the number, the more efficient the company uses its employees

Tu je ta razlika in nič ne kaže, da bi se kaj hitro preveč približali.

Primerjaš našo Krko, ki ima ~2 mrd market cap, z Bayerjem s tržno kapitalizacijo 90 mrd+ in Pfizerjem s tržno kapitalizacijo 210 mrd+. Katera firma si bo lahko privoščila razvoj, registracijo, patentiranje novih zdravil, kjer so marže najvišje?
Allianz ima market cap 86 mrd+. Triglav manj kot milijardo.

Če greš na g24 dobiš za novega 150 konjskega dizel passata obvezno zavarovanje za 150 evrov. Najdi v Nemčiji samo "20%" dražje. Za 270 evrov v Nemčiji ne zavaruješ niti spodobnega mopeda.

Tilen je 9. okt 2017 ob 11:49 izjavil:

Torej mi delamo v bistvu več in bolje, samo se to nikjer ne vidi? Ne razumem, kaj želiš povedati.

Ne več niti bolje, približno enako. Razlika se izgubi pri nesposobnih upravah in srednjih menedžerjih, ne pa pri tistih na minimalcu.

imagodei je 9. okt 2017 ob 11:56 izjavil:

Res de? Uradna inflacija med nov 07 in sep 17 je sicer okoli 16%, če se ne motim. Ampak, prvič, kdo pravi, da je bila minimalna plača leta 07 določena dovolj visoko? In drugič, uradna inflacija ni nujno dejanski pokazatelj učinkov dviga stroškov na tiste iz socialnega roba (oziroma tiste, ki so že pod njim).

Prag tveganja revščine je nekje dobrih 600 € neto za enočlansko gospodinjstvo, mal pod jurja za dvočlansko gospodinjstvo in dobrih 1200 € na mesec za gospodinjstvo z dvema odraslima in dvema mladoletnima otrokoma.

Zdej pa ti povej, kako se je minimalna plača preveč povečala, če v neto znesku znaša 614 €? In če štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma, kjer oba odrasla pošteno delata za minimalca, živi pod pragom revščine?

Prvič - jaz pravim da je bila minimalna plača določena previsoko. V bistvu bi morala biti 0€.
Drugič - drži uradna inflacija ni nujno dober pokazatelj učinka stroškov na tiste iz socialnega roba. Ampak zakaj bi morala imeti minimalna plača kaj veze s cenami? Saj ne gre za socialno podporo (kjer se gleda koliko rabiš) ampak za plačo (kjer se gleda koliko ustvariš/zaslužiš).

Prav tako ne vem zakaj mešaš zraven "prag tveganja revščine" ki tudi dejansko nima kakšne posebne veze z inflacijo oziroma dviganjem cen, ampak ima vezo predvsem s povprečnim standardom v državi. Tudi če cene 10 let ostajajo nespremenjene, lahko po tej definiciji v istem obdobju rataš revež, čeprav si še vedno lahko privoščiš enako kot prej.

Utk je 9. okt 2017 ob 12:05 izjavil:

Razlika se izgubi pri nesposobnih upravah in srednjih menedžerjih, ne pa pri tistih na minimalcu.

Mogoče. Pojdi in opravljaj njihovo delo bolje kot oni. Pokaži jim kako je treba.

imagodei je 9. okt 2017 ob 12:09 izjavil:

Zakaj je pri minimalcu potrebno dodajat besedo pošteno in pridno? Zato ker je kriminal, da je delavec v delovnem razmerju, ki v vseh pravnih ozirih pije vodo, ne more pa sebi, partnerju in svojim otrokom nudit dostojnega življenja. IOW - živi pod pragom revščine. Razumel bi, da pod pragom revščine živijo brezposelni prejemniki socialne pomoči. Ne pa, da se na Karitas, Rdeči križ in na CSD po izredno socialno pomoč obračajo ljudje, ki so v rednem delovnem razmerju. Zato pridevnika POŠTENO in PRIDNO.

Spomnim se ene debate, pa ne vem več kdo sta bila sogovornika...
P1: It is impossible to raise a family on a minimum wage!
P2: YOU'RE NOT SUPPOSED TO RAISE YOUR FAMILY ON A MINIMUM WAGE!

nurmaln je 9. okt 2017 ob 12:09 izjavil:

Prvič - jaz pravim da je bila minimalna plača določena previsoko. V bistvu bi morala biti 0EUR.

Verjamem. Mokre sanje neoliberalistov. Tisti, ki si lahko privoščijo privat vojsko bodo vedno premagali tiste, ki so oboroženi z vilami in grabljami. Nekoč smo ugotovili, da tisti na poziciji moči postanejo hudo samovoljni, pa jim je država pristrigla krila in zaščitila šibkejše. Neoliberalizem je pod črto zgolj poskus vrnitve v čas pred Francosko revolucijo. Elita na eni strani, tlačani na drugi.

nurmaln je 9. okt 2017 ob 12:09 izjavil:

Drugič - drži uradna inflacija ni nujno dober pokazatelj učinka stroškov na tiste iz socialnega roba. Ampak zakaj bi morala imeti minimalna plača kaj veze s cenami? Saj ne gre za socialno podporo (kjer se gleda koliko rabiš) ampak za plačo (kjer se gleda koliko ustvariš/zaslužiš).

V resnici je minimalna plača en tak ukrep, ki vsaj na papirju postavlja podjetju mejo, pod katero ne more iti, če želi poslovati. S suženjsko delovno silo in praktično neobstoječimi stroški dela je lahko uspešno marsikatero podjetje. V realnem svetu - če ne moreš delavcem dat neke minimalne plače, potem zapri fabriko.

Sanjarjenja neoliberalcev, kako bi morali delavci na minimalcih zamenjat šiht, če se jim zdi, da so premalo plačani, so pač zgolj - blodnje. Oziroma, če minimalne plače ne bi bilo, da bi morali tisti, ki delajo za 400 EUR ali pa 300 EUR menjat šiht. Povedano drugače: s polno ritjo je lahko srat, s kupčkom položnic, ki čakajo naslednjo plačo pa je precej težko zbrat pogum in pustiti delovno mesto z zaposlitvijo za nedoločen čas in se zaposlit nekje za 3 mesece, potem pa upat, da se novemu delodajalcu ne bo "zmanjšal obseg dela".

nurmaln je 9. okt 2017 ob 12:09 izjavil:

Prav tako ne vem zakaj mešaš zraven "prag tveganja revščine" ki tudi dejansko nima kakšne posebne veze z inflacijo oziroma dviganjem cen, ampak ima vezo predvsem s povprečnim standardom v državi. Tudi če cene 10 let ostajajo nespremenjene, lahko po tej definiciji v istem obdobju rataš revež, čeprav si še vedno lahko privoščiš enako kot prej.

Dokler bo delež ljudi na minimalcu naraščal, dokler bo delež ljudi pod pragom revščine naraščal, dokler bo srednji sloj izginjal in se bodo razlike med bogatimi in revnimi povečevale, ima prag tveganja revščine še kako velivo vezo z inflacijo.

nurmaln je 9. okt 2017 ob 12:14 izjavil:

Spomnim se ene debate, pa ne vem več kdo sta bila sogovornika...
P1: It is impossible to raise a family on a minimum wage!
P2: YOU'RE NOT SUPPOSED TO RAISE YOUR FAMILY ON A MINIMUM WAGE!

Kot nakazano v prejšnjem postu: to, da se bodo kar vsi z minimalno plačo čudežno izvili iz primeža revščine in si dobili šiht, so blodnje. To, da imaš načeloma prav in si mora vsak posameznik prizadevat, da bo zaslužil (dosti) več, kot samo minimalca, ne pove čisto nič o tem, kaj storiti z vsemi tistimi, ki tvojega nasveta iz tega ali onega razloga ne morejo upoštevati in bodo še naprej živeli na socialnem robu.

Takih, ki bodo revni, bo vedno nekaj procentov. Četudi ustvariš The Utopia Land, se bodo našli taki, ki bodo živeli v kartonasti škatli pod mostom. Je pa res čudno, da realni svet kaže, da če ljudem daš priliko, velika večina izbere boljše življenje.

Prvič, četudi imaš prav, to ne odgovarja na vprašanje, kaj naj storimo s tistimi, ki otroke kljub revščini imajo. (Še manj pa, ali so sami krivi za svoje stanje in ali bi se, če bi imeli primerna sredstva, lahko iz tega stanja izkopali.)

Drugič, vprašanje lahko tudi obrnemo: zakaj delodajalcem dopuščamo, da zaposlene izsiljujejo, zakaj jim dopuščamo, da imajo skorajda suženjsko delovno silo? Fevdalizem in tlačanstvo smo menda preživeli? Moderna socialna država s svojimi regulatornimi vzvodi nad ekonomijo in lastniki kapitala je bila svoj čas razumljena kot ena največjih pridobitev civilizacije. Mislim: očitno je, da se nekateri želijo vrniti v čas pred Francosko revolucijo.