Načini označevanja elementov v elektroniki

Videl sem zapis tokovnega vira kot 7e^(20°j). Kot razumem, gre za izmenično analizo in ne enosmerno. Vendar kako se to računa? Poznam eulerjev obrazec, po katerem zapišemo tako vrednost v kanonično obliko kot je: cos(a)+jsin(a). Ampak ne vem kako se to upošteva v izračunu s upori, kondenzatorji...

Vzamemo samo realni cosinus? Ali obstaja še kakšen zapis označevanja tokovih in napetostnih virov?

No mislim, da je za zdaj dosti vprašanj. Hvala za pomoč.

Pač, kazalci.

Ce bi rad racunal z uporabo x*e na kot1. Moras imeti upor/impedanco podano prav tako y*e na kot2. Potem pa dobis za U= x*y*e na (kot1+kot2).

Upornost/imepdanco dobis pa takole y oziroma absolutna impedanca: kazalec Z= koren(3na2+2na2). Kot2 pa takole arcus tangens(imaginarni/realni) se pravi arkus tangens (2/3).

Upam da sem ti pomagal, za boljso pomoc lahko napises na ZS.

Običajni zapis (ne vem, če sploh ima kako posebno ime) je:
Z = a + jb
a = realna komponenta, b imaginarna

Polarni zapis pa je:
Z = Ae^(j*fi)
A je absolutna vrednost (amplituda), fi je kot (faza)

Elektrotehniki uporabljamo oba zapisa. Odvisno, kaj s temi števili počnemo.

Če jih naprimer seštevamo, je bolj prikladna običajna oblika, ker se samo posebej sešteva realno in posebej imaginarno komponento.

Če pa števila množimo, je pa bolj prikladna polarna oblika, ker pri tej obliki absolutne vrednosti med seboj pomnožimo/delimo, kote pa samo seštejemo/odštejemo.

Seveda je možno z obema oblikama računati oboje, prav tako se jih da pretvarjati iz ene oblike v drugo.

Tako je, signale lahko zapišemo v časovnem ali frekvenčnem prostoru. Fourjejeva transformacija pa je način, kako zapis signala preslikamo v en ali drug prostor.

Signal v časovnem prostoru ima vedno realno vrednost. Zapiše se v obliki fukcije u = f(t).

Če je oblika signala sinusna, naprimer u = A*cos(2*pi*t + fi) in imajo vsi signali v vezju isto frekvenco (naprimer omrežna frekvenca 50Hz), potem so nam vsi ti cos(2*pi*t) členi v enačbah samo v napoto in se jih znebimo s pomočjo Fourjereve transformacije.

Rezultat transformacije je signal zapisan v kompleksni obliki: u = A*e^(j*fi) = a + j*b. To je zapis v frekvenčnem prostoru. Ker je frekvenca samo ena (50Hz) imamo tudi samo eno kompleksno vrednost.

Če je signal bolj podoben kosinusu (fi=0), potem ima kompleksna vrednost signala samo realno vrednost (u = a + j*0). Obratno, če je signal bolj sinusen (fi = 90°), pa je kompleksna vrednost imaginarna (u = 0 + j*b). V obeh primerih to velja za isto frekvenco, ki smo se je znebili s Fourjejevo transformacijo.

Ne vem, če razumem dobro. OK, časovni prostor = realna vrednost, frekvenčni prostor = kompleksna oblika.

Recimo v tem frekvenčnem prostoru (izmenična analiza) imajo upori imaginarne vrednosti. Jaz recimo nikoli nisem videl upora da ima vrednost 4 + 2j Ohma. Vedno samo realne vrednosti. Tako, da si ne znam predstavljati dobro, kaj se spremeni še z kompleksnimi vrednostmi.

Mogoče je tako, da če imamo enosmerne razmere, se upor obnaša kot realni element in ima vrednost npr. 5 Ohm. Ko pa pride do izmeničnega toka, pa se spremeni delovanje. Samo kot vem upor nima faznega zamika.

Ok, mogoče sem si napačno zapomnil. Torej upor ima realno impedanco, nikoli nobenega j člena.

Kako je pa s kondenzatorji in tuljavami? Ali je v datasheetu napisana impedanca kot npr. 5j Ohm?

Jaz govorim o teoriji. Pač o tem kar preberem. Vem kakšna je razlika med osciloskopom in spektralnim analizatorjem. Vendar ne poznam nobenega ki bi imel eno ali drugo. Vse te elektrotehniške igrače so drage, zato imam jaz le pisalo in papir.