» »

Načini označevanja elementov v elektroniki

Načini označevanja elementov v elektroniki

marjan_h ::

Videl sem zapis tokovnega vira kot 7e^(20°j). Kot razumem, gre za izmenično analizo in ne enosmerno. Vendar kako se to računa? Poznam eulerjev obrazec, po katerem zapišemo tako vrednost v kanonično obliko kot je: cos(a)+jsin(a). Ampak ne vem kako se to upošteva v izračunu s upori, kondenzatorji...

Vzamemo samo realni cosinus? Ali obstaja še kakšen zapis označevanja tokovih in napetostnih virov?

No mislim, da je za zdaj dosti vprašanj. Hvala za pomoč.

steev ::

Lahko računaš v časovnem prostoru, lažje ti pa je v frekvenčnem.

Več tukaj:
http://eele.fe.uni-lj.si/wiki/index.php...

Tvoj tokovni vir daje tok I = (6,578 + j2,394) A

Edit: Daj malo več podatkov od naloge.
:|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: steev ()

SaXsIm ::

Pač, kazalci.
SaXsIm

marjan_h ::

Kateri je frekvenčni prostor in kateri časovni? Tale I sem dobil po eulerjevem obrazcu. To pomeni če imamo upor ki ima upornost (3+2j) Ohm. Izračunamo napetost U = (6,578 + j2,394)(3+2j) V?

Ali lahko kako drugače računamo, recimo s tem eksponetnim zapisom? Ali obstaja še kakšen zapis?

Hvala.

cod-bo ::

Ce bi rad racunal z uporabo x*e na kot1. Moras imeti upor/impedanco podano prav tako y*e na kot2. Potem pa dobis za U= x*y*e na (kot1+kot2).

Upornost/imepdanco dobis pa takole y oziroma absolutna impedanca: kazalec Z= koren(3na2+2na2). Kot2 pa takole arcus tangens(imaginarni/realni) se pravi arkus tangens (2/3).

Upam da sem ti pomagal, za boljso pomoc lahko napises na ZS.

marjan_h ::

Aha, hvala cod-bo. Še vedno pa ne vem kateri zapis je kateri? Ter katerega uporabljate elektrotehniki?

Kocka ::

Običajni zapis (ne vem, če sploh ima kako posebno ime) je:
Z = a + jb
a = realna komponenta, b imaginarna

Polarni zapis pa je:
Z = Ae^(j*fi)
A je absolutna vrednost (amplituda), fi je kot (faza)

Elektrotehniki uporabljamo oba zapisa. Odvisno, kaj s temi števili počnemo.

Če jih naprimer seštevamo, je bolj prikladna običajna oblika, ker se samo posebej sešteva realno in posebej imaginarno komponento.

Če pa števila množimo, je pa bolj prikladna polarna oblika, ker pri tej obliki absolutne vrednosti med seboj pomnožimo/delimo, kote pa samo seštejemo/odštejemo.

Seveda je možno z obema oblikama računati oboje, prav tako se jih da pretvarjati iz ene oblike v drugo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Kocka ()

marjan_h ::

Hvala, Kocka. Torej običajni zapis je tudi tak; 5 + 0j V kar je enako 5 V. Vendar je steev omenil, da je en frekvenčni prostor drug pa časovni. Ne vem kateri je kater.

Zame kot poznam področje, se v frekvenčni prostor prestavimo s Fourirjevo transformacijo.

Kocka ::

Tako je, signale lahko zapišemo v časovnem ali frekvenčnem prostoru. Fourjejeva transformacija pa je način, kako zapis signala preslikamo v en ali drug prostor.

Signal v časovnem prostoru ima vedno realno vrednost. Zapiše se v obliki fukcije u = f(t).

Če je oblika signala sinusna, naprimer u = A*cos(2*pi*t + fi) in imajo vsi signali v vezju isto frekvenco (naprimer omrežna frekvenca 50Hz), potem so nam vsi ti cos(2*pi*t) členi v enačbah samo v napoto in se jih znebimo s pomočjo Fourjereve transformacije.

Rezultat transformacije je signal zapisan v kompleksni obliki: u = A*e^(j*fi) = a + j*b. To je zapis v frekvenčnem prostoru. Ker je frekvenca samo ena (50Hz) imamo tudi samo eno kompleksno vrednost.

Če je signal bolj podoben kosinusu (fi=0), potem ima kompleksna vrednost signala samo realno vrednost (u = a + j*0). Obratno, če je signal bolj sinusen (fi = 90°), pa je kompleksna vrednost imaginarna (u = 0 + j*b). V obeh primerih to velja za isto frekvenco, ki smo se je znebili s Fourjejevo transformacijo.

Rok Woot ::

Prvo si poglej razliko med osciloskopom pa spektralnim analizatorjem. Lahko najdeš primere na spletu ali se malo igraš na faksu. Da sploh veš v čem je fora, ko na faksu ta kr vržejo v frekvenčni prostor, pa noben kaj dosti ne razlaga zakaj.

marjan_h ::

Ne vem, če razumem dobro. OK, časovni prostor = realna vrednost, frekvenčni prostor = kompleksna oblika.

Recimo v tem frekvenčnem prostoru (izmenična analiza) imajo upori imaginarne vrednosti. Jaz recimo nikoli nisem videl upora da ima vrednost 4 + 2j Ohma. Vedno samo realne vrednosti. Tako, da si ne znam predstavljati dobro, kaj se spremeni še z kompleksnimi vrednostmi.

Mogoče je tako, da če imamo enosmerne razmere, se upor obnaša kot realni element in ima vrednost npr. 5 Ohm. Ko pa pride do izmeničnega toka, pa se spremeni delovanje. Samo kot vem upor nima faznega zamika.

cod-bo ::

Opa opa, povsem napačno si si to zastavil. Imaginarna upornost pride iz kondenzatorja in tuljave v odvisnosti od frekvence. Upornost upora je vedno realni del neodvisen od frekvence.

marjan_h ::

Ok, mogoče sem si napačno zapomnil. Torej upor ima realno impedanco, nikoli nobenega j člena.

Kako je pa s kondenzatorji in tuljavami? Ali je v datasheetu napisana impedanca kot npr. 5j Ohm?

Rok Woot ::

Seveda ima upor tudi imaginarni del. Saj ima parazitsko kapacitivnost. Ravno sedaj delam vezje, kjer sem moral dodati diodo zaradi tega in novo vejo. di/dt je lahko zelo velik. A si pogledal kar sem rekel? Če se ti še brati ne da ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Rok Woot ()

marjan_h ::

Jaz govorim o teoriji. Pač o tem kar preberem. Vem kakšna je razlika med osciloskopom in spektralnim analizatorjem. Vendar ne poznam nobenega ki bi imel eno ali drugo. Vse te elektrotehniške igrače so drage, zato imam jaz le pisalo in papir.

mujek ::

Toplo ti priporočam, da predelaš kakšen online course o elektotehniki. Bo ti dosti lažje.
Prek foruma bo težavno.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Programiranje - prepoznavanje tonov

Oddelek: Pomoč in nasveti
12747 (199) ginekk
»

Matematika

Oddelek: Šola
302530 (1238) marjan_h
»

Fourierjeva vrsta, fourierjeva transformacija

Oddelek: Šola
145573 (2359) marjan_h
»

Kje iz te slike lahko razberem frekvenco?

Oddelek: Zvok in slika
7663 (530) c0dehunter
»

slikanje z digitalcem pri isti resoluciji - različno veliki fajli?

Oddelek: Zvok in slika
161746 (1293) Quikee

Več podobnih tem