Pokanje ledu

Hmm, na ta način še nisem razmišljal. Jest sem bil bolj mnenja, da se led, ko se ogreva, širi neenakomerno, in zaradi tega pride do pokanja (tudi steklen kozarec včasih poči, če vanj naliješ prevročo vodo.

Verjetno je pokanje posledica obojega.

Vprašanje je samo kateri pojav je signifikanten. Vstop vode v pore ali notranje napetosti zaradi neenakomernega segrevanja.

hmm...

vstopanje v pore tukaj sploh nima pomena.
1. je prehod v pore zelo počasen pojav, ker so pore majhnež
2. ko vstopi voda v pore in zmrzne se pore zamašijo

do pokanja pride zaradi torej zaradi segrevanja, ampak ne raztezanja pač pa krčenja. Ko led zmrzne ima večji volumen od vode iz katere je zmrznil. Ko se segreva se mu volumen manjša. Torej bi lahko rekli da se okoli kocke leda naredi neka skorja zaradi gretja, ki izpostavi celotno kocko kompresiji. Če primeš kocko v pest in jo stisneš tudi poči. To je po moje to Mal znastvenega nakladanja od kemika Mogoče dobra tema za diplomo

Tomi. Tiste pore so tako majhne, da vprašanje če voda sploh lahko pride noter. Noter je namreč že zrak.

> Sicer pa, če je zrak notri, kaj pomen, saj ga lahko voda izrine.

Izrinila ga bo lahko le, če je pora zadosti široka, ali pa če je cez celo kocko ledu (kot tunel). Drugače NE.


> Če gre za vstopanje v pore, pa v hladni. Drži?

Ne verjamem, da bosta topla in hladna istočasno in enako hitro in enako globoko prišli v pore. Če pa bi pa bi bil to OK preizkus, saj bi se hladna voda prej ohladila notri v pori.

Marjan:

Ne verjamem, da bosta topla in hladna istočasno in enako hitro in enako globoko prišli v pore. Če pa bi pa bi bil to OK preizkus, saj bi se hladna voda prej ohladila notri v pori.

Moje razmišljanje je šlo v smeri, da hladna voda prej zamrzne in prej začne tvoriti nove razpoke. To, kako hitro prodira, pa nisem premislil. Glede na to, da je kapilarni efekt bolj posledica površinske napetosti, bi lahko bili podobni.


Tjulenj: možno, da šumi, samo v toliko nisem bil preveč pozoren. Sedaj pa nekako ne bi tega poskušal, ker sem doma in ne verjamem, da bi bilo komurkoli všeč, če bi pacal s posodo vode v zmrzovalniku.

Nekaj bo tudi na tjulnjevi. Sem namreč enkrat bral, kako transportirajo led z Aljaske za bogataše, ker naj bi zaradi zračnih mehurčkov še prav posebej lepo pokal...

Pore so lahko interpartikularni ali intrapartikularni prostori, če gledamo praške in njigove gostote.
Pore v tem primeru so lahko intrapartikularne med kristali ledu, in pa interpartikularne, kar pomeni zrak. To, da je celotna poroznost posledica (beri: vsota) obeh poroznosti, je po moje vseeno, katere pore gledamo.

Imam prav?
Sicer pa še vedno menim, da sta oba procesa pomembna. Sedaj bi rabil samo potrditev.

Red_Mamba: poglej, kaj sva se z Marjanom pogovarjala par odgovorov višje. Sicer pa se bom jaz še pozanimal na eni od znanstvenih ustanov. Verjetno bi vedeli, če ne, me pa lahko vsaj napotijo na prave naslove.