Razmerje oče in sin

Imam "en" "problem" in sicer:

Trenutno živim doma. Star sem 23 let in sem pred kratkim zaključil s faksom. Odprl sem s.p. in domam "imam" delavnico katero je naredil oče in v njej delam..

Ne vem kje je problem ampak z očetom praktično ne govorim. Če že govorim z njem pa se moram dejansko prisiliti da mu sploh kaj povem, pa še to mi je zelo nelagodno. Običajno se stvari dotikajo delavnice. Pride v delavnico.. zakaj je to tako, to ni uredu, to moraš popravit, kaj si to naredu.. blablabla. Pove na zelo provokativen način, jaz pa sem ponavadi tiho. Za napake vem in jih naslednjič ne bo več in ampak se na končnem produktu nič ne vidijo in jih ni smiselno popraviti. Še dobro, da on vse naredi popolno /s

Če nisem tiho pride večinokrat do prepira. Vtakne se v vsak drek. Dobesedno. Danes sem peljal okrog hiše z avtom in povozil gnoj od katerega se sedaj malo pozna po dvorišču. Prej pride v mojo sobo zakaj si peljal pod hišo, a nič ne pomisliš in spet kup njegovih pripomb. Mu kratko odvrnem: "bom jutri pospravil." Ker z odgovorim ni bil zadovoljen se je vtaknil še v to, da bo avto ves umazan in mu spet mirno odvrnem, da avto ni bil njegov, da se mu ni treba utaknit v vsako stvar in da se naj kdaj malo zadrži. Potem se je začel prepir.

Stvar velikokrat pripelje do tega, da greva skupaj na montažo. prinesi tisto, prinesi tisto, daj tisto sem, in seveda stvari ki so običajne. Jaz sem tiho in mu brez besed ustrežem, si pa včasih mislim sam pri sebi "pjd iskat sam". Seveda tega ne rečem ker... Razkurijo pa me stvari, ko začne komplicirat pri stvareh ki se ne vidijo niti podrazno. Nazadnje sva bila na montaži in je bil stranski del ograje na enem metru postrani za en centimeter. Ni se videlo od nikjer in ko prisloni na ograjo vase vago in to opazi začne komplicirat. Mu rečem da se nikjer nič ne vidi.. seveda se vidi to je treba popravit in spet kup njegovega godrnjanja. Meni je takrat prekipelo in bi ga najraje poslal nekam, ampak sem se zadržal in rekel, da pospraviva robo in naj pride jutri sam popravit. Po 5ih minutah ogledovanja iz vseh možnih kotov je res ugotovil, da se stvar res ne vidi nikjer in potem je bilo ok.

izpit imam 5 let. Od začetka ko se je kdaj peljal z mano so iz njegove stvari stalno bili komentarji kako vozim (ne vozim slabo) Zakaj si zapeljal na bankino, ne vozi mu tko za ritjo, počasi okrog ovinka, pazi avto spredaj, ne vozi toliko na obratih, pazi na robo zadaj v kombiju, zakaj tko grdo zaviraš in seveda še kaj... Večina teh stvari sem delal z razlogom oziroma sem se zavedal da se je to zgodilo. Je pa pri vsaki vožnji zagotovo prišlo do kakega komentarja. Kaki dve leti nazaj mi je prekipelo in sem mu povedal, da se naj ne komentira več moje vožnje. Ali naj gre peljat sam ali pa naj bo tiho. Seveda je spet prišlo do prepira. Od takrat je mir.

Doma imamo kmetijo. Vozim traktor, nekaj naredim drugače kot je nameraval on in spet... Pove na provokativen način in seveda je zgolj njegov način pravilen in ima on vse prav. Čisto drugače bi bilo, če bi rekel zakaj si šel tam tako, zakaj ne greš drugače in pove kako. Ne. On pride ZAKAJ SI TAM TAKO PELJAL, A NIČ NE MISLIŠ GLEJ KAJ SI NAREDIL... Ja ok. Priznam bi se dalo drugače naredit in bi bil njegov način boljši ampak ja.. a moraš sedaj zaradi tega delat šunder.. Seveda sem tiho, ker bi se drugače spet skregala.

Me vpraša: "ali boš šel kosit?". Mu rečem da ne in da naj gre on. "Zakaj ne?" in mu rečem: "Pojdi ti in bo mir" (ker bi bili spet komentarji podobni zgornjemu odstavku). In spet par ostrih besed in je šel in me še cel dan grdo gledal.

Običajno sprašuje takšna vprašanja kot je zgornje. Večinokrat naredim brez besed, če pa že kaj rečem - se ne strinjam z njemu je pa takoj slaba volja... Na montaži recimo stalno sprašuje.. "a bi to naredil tako" jaz sem tiho, če pa slučajno kaj rečem drugače kot misli on pa takoj povzdigne glas oziroma mi da kontro. Ja kaj potem sprašuješ, če veš...

Pred kratkim sem vzel na prakso vajenca (kolega) in seveda je začelo it očetu v nos, da naj ne dela več tukaj, da bom ostal brez dela, da naj prvo poskrbim za to, da bom imel sam delo, nato pa naj plačujem drugim. Tega pa ni opazil, da mi je zrihtal v tistem tednu prakse 500€ prometa oziroma tudi malo manj dobička. Prav tako da mi bo čez poletje zrihtal 10.000€ vreden projekt in pa v prihodnosti še kaj. Stvar je takšna, da sem v tem času jaz mnogo bolj produktiven, ob 15:00 imam narejenih 8 ur šihta in sem teoretočno "frej", med delom pa je sproščeno vzdušje. Ko pride oče domov iz svoje službe mi razpoloženje pade na njivo pogreba.

2 meseca nazaj pride do mene.. a bova zamenjala nek stroj v delavnici. Mu rečem da ne, ker ne bo nič boljši, stran bo pa vrgel 5.000€. Seveda mu povem, da ga lahku kupi s svojim denarjem, jaz pa pač ne bom dal nič zraven, ker se mi menjava ne zdi potrebna. in me je spet grdo gledal, povzdigoval glas in razkurjen odšel iz delavnice.

Druga stvar pa je takšna. Oče je deloholik, mati pa verski fanatik.
Seveda smo se prepirali zaradi tega, ker sem se jaz odločil, da ne bom več hodil k maši. Krivdo sta seveda iskala pri punci, katera ima podobno mnenje o veri kot jaz in večina vas tukaj, in torej je ona kriva za to, ker sem bil dovolj samostojen, da sem se odločil, da ne želim imeti ničesar skupnega z verskimi obredi. Oče pa seveda pride ob 15:00 oziroma malo prej domov iz službe in doma naredi še en šiht oziroma dela dokler le lahko. V nos mu seveda neizmerno gre to, da psa peljem na sprehod takrat ko on dela, in pa bog ne daj, da bi se po koncu šihta šel ukvarjat s hobiji, medtem ko on gara cel dan kot živina. Potem se pa sam sebi smili, ker mora toliko delat. Seveda imamo okrog nekaj sosedov o katerih veselo opravljata skupaj. Pri dveh sosedih čisto nič ne delajo popoldne. Pridejo iz službe in jih popoldne nikjer ni, pri tretjem sosedu imajo 90 glav živine, 5 otrok in gospodinja nič ne dela..[LOL], četrti sosed je pa siten, zato ker hoče, da so stvari takšne kot morajo biti. Recimo je na občini težil toliko časa, da so popravili zanič cesto, Postavili nam bodo nov transformator, ker imamo tri sosednje hiše skupen vod elektrike in zaradi naše delavnice vsem utripa luč... četrtemu sosedu je seveda prav, da se dela in nima čisto nič proti delavnici.

Z vsemi sosedi se dobro razumemo in nihče ni nič skregan med sabo v okolici.

S temi njegovimi problemi sem se pred kratkim nehal obremenjevat in lahko rečem, da živim bolje :D sem tiho, živim svoje življenje, vsake toliko časa se skregava, je pa večinoma odvisno od mene oziroma moje volje ali sem pripravljen biti tiho.

Zakaj je prišlo do takšne situacije? Z domačimi se praktično nič ne pogovarjam, ne čutim nobene potrebe po tem in mislim, da je tako bolje zame. Od staršev vsake toliko časa slišim da sem čuden ker nič ne govorim, da se bomo morali malo pogovarjati, da tako bo težko šlo naprej... Sam pa se sprašujem kaj naj se sploh pogovarjam z njimi in zakaj je prišlo do tega? Ugotovil sem, da vzrok verjetno izhaja iz mladosti... Karkoli sem jim povedal so mi začeli moralizirati. Bog ne daj, da je kdo naredil kakšno "pizdarijo" je bilo takoj na vrsti moraliziranje, smejali se nismo nikoli, prav tako sta oba starša deloholika, tako da kakšne pretirane pozornosti otroci nismo dobili. Razen pri delu so nam bili stalno na voljo "komplimenti". Ostala dva brata tudi bolj malo govorita, če ne zaradi drugega pa zato, ker jih ni veliko doma.

Drugače sem v družbi sproščen, rad govorim, se smejem in cenim prijatelje in punco. Z njimi nimam težav, prav tako imam občutek da so oni z mano iskreni. Vedno jim lahko vse povem in me razumejo, povejo svoje mnenje in se nikoli ne prepiramo. Seveda gremo na kakšen fantovski četrtek ali petek v gostilno na pivo. Enkrat ko smo šli 4x zapored v četrtek ven, sem bil od doma deležen pohvale, da bom postal alkoholik kot moj stric, kam je to podobno, da sredi tedna hodim v gostilno, da je vseeno če se ne družim s prijatelji, ker so prijatelji samo sedaj ko smo mladi, ko bomo pa starejši ali pa se komu kaj naredi pa ne bo nikogar več nikjer razen žlahte...

Bog ne daj, da bi vedeli da sem bil celo 17-to leto vsak vikend pijan, ko smo hodili z bratom po žurkah in veselicah, bolje da ne vedo da se ga 1x na leto napijem da kozlam, da spijem celo 3 piva v gostilni in da sem na morju v enem tednu popil sam plato piva Da ne boste mislili da sem res alkoholik. Kratkih pijač ne pijem, napijem pa se ga mogoče 4x na leto v mejah normale. V enem mesecu recimo da v povprečju popijem 4-6 pirov.

drama pa se začne šele, ko vam povem, da imam nad delavnico prazno stanovanje, katerega imam namen opremit in se v roku dveh let odselit na drugo stran dvorišča... Vem, da ni mogoče najbolj pametna odločitev, ampak trenutno mi ne kaže drugače. Službo imam doma, čeprav bi si z lahkoto našel kakšno drugje, prihrankov nimam, imam pa veliko željo imeti podjetje z nekaj zaposlenimi delavci in trenutno lahko rečem, da je to izvedljivo.

Na izbiro pa imam dve stravi. Se odselim in živim v miru ampak ne v takšnem poslovnem svetu kot se si zamislil sam, ali pa živim nasproti zgoraj opisanih dveh deloholikov, katera me bosta stalno iz dvorišča klicala, da naj pridem delat in želela imeti kontrolo nad mojim življenjem. V podjetništvu pa bom živel svoje sanje... še 8 let, nato bo imel oče dovolj delovne dobe in mi bo verjetno polepšal delovni vsakdan navsezgodaj zjutraj.

Se opravičujem za zgoraj napisano črevo. Upam da se da razbrati kakšna situacija vlada pri hiši in kaj sem želel povedat. No to je zgolj ena stran zgodbe, kakšna bi bila druga ne vem in lahko, da je problem tudi v meni ampak sodeč po besedah punce in bratrancev ki poznajo očeta bolj podrobno bi bila zgodba podobna.

Kaj bi storili vi v mojem primeru? Kakšne odnose imate v družini vi? Je takšne odnose sploh še možno kako popraviti?

Spremenil ne boš nič. To je cena za luksuz, ker ne rabiš plačevati najemnine za stroje in delavnico.

Mogoče bi se oče spremenil, če bi začel plačevati najemnino. Stanovanje nad delavnico je precej slaba ideja. Si boš želel odpočiti in ti bo nekdo spodaj razbijal.

Predlagam ti, da dokler še oče ni v penziji, prihraniš dovolj za delavnico in stanovanje, ter greš stran. Ni najceneje, je pa to, kar si želiš. Če v osmih letih ne boš zaslužil za svojo delavnico, tako ali tako delaš nekaj narobe.

ni problem v najemnini. 500 ali 1000€ mesečno ne bi rešilo problema. želi, da nekdo pelje firmo naprej. Hoče mi dobro, ampak se ne zaveda kakšno škodo dela obema.

Stanovanje nad delavnico je precej slaba ideja. Si boš želel odpočiti in ti bo nekdo spodaj razbijal.

se zavedam, ampak mislim da je to glede na vse zgoraj opisano še najmanjši problem.

Predlagam ti, da dokler še oče ni v penziji, prihraniš dovolj za delavnico in stanovanje, ter greš stran. Ni najceneje, je pa to, kar si želiš. Če v osmih letih ne boš zaslužil za svojo delavnico, tako ali tako delaš nekaj narobe.

Stanovanje opremim za 30.000€ zagotovo. In to ne cheap varijanto, tako da to niti ni tak strošek. Večji problem so stroji - luknja brez dna, tako da je prihranit 200.000€ praktično nemogoče

Sestavi si urnik. Za vsak dan posebej. Na 15 minut natančno. Družini povej, da lahko delaš samo v določenih urah (od te do te ure). Če je nujno, prestaviš svoje delo IZJEMOMA za nekaj ur/dni, če le končen rezultat ne vpliva nate. Če imaš začrtano, da od x ure do y ure delaš, a maš vseeno v tistem času fraj ter te zunaj čaka delo s strani družine, poveš, da si zaseden in je tvoja dobra volja, če boš pomagal ali ne.

Dopovej starim, da kljub njihovemu starševstvu nisi več otrok in naj se sprijaznita s tem. V kolikor te obravnavajo kot smeti, njihova dejanja ignoriraj.

Konec koncev ne bo pomagalo, k večjemu le dodalo dodatne iskrice na kup sena. Rezultat bo sicer viden tj. boš obravnavan drugače. Vprašanje je za kakšno ceno?
Rezultat je sicer nehvaležen, boš pa vsaj ohranil neko samostojnost in avtonomijo nad svojim življenjem. V mojem primeru mi je to pomenilo več, kot pa kvazi "dober" odnos s starši.

PS
Ah, videl boš, da si večkrat tretiran tako, ko so prisotni še drugi, ki sicer niso člani družine. Tako klasičen "zapiti" slovenceljski oče kaže nadmoč svoje vloge v družini.
Ignoriraš, vpričo drugih začneš oporekati in če gredo žalitve predaleč z delom enostavno prenehaš --ne glede na vse.
Morš da pokažeš starcu, da če budet on rabil tebe v življenju in ne ti njega.

PS2 Ah, pa to kar misliš izreči, a ne izrečeš ... Kar izreči. Delavci iz CSD ti bodo znalo povedati, da imajo takšni ljudje nadmoč le zaradi tega, ker so ostali okrog njega tiho.

Če gre predaleč, gre predaleč. Poveš jasno, da je šlo preko meje in nazorno zarišeš črto za naslednjič.

a je v redu, če greš na nek forum pa nabijaš o svojih starših?
ker s tem odpreš pot drugim, da nabijajo po tvojih starših.
no, ja, mogoče kot povračilni ukrep je to dobra poteza.
vprašanje je, če bi si kdo to želel.

lahko ga daš še v časopise pa ga tam blatiš,
nato pa mu prineseš izvod: "ejga ati, postal si slaven"
tip prebere, pa se mu pol zrola, ti pa mu rečeš:"to je zahvala,
ker si me j**al v glavo vsa ta leta"

ali pa, načrtno zrušiš družinsko firmo ter spraviš vse na kant,
nato mu pa rečeš, da si to namerno naredil, ker je smotan.

ali pa, greš v kuhinjo, pretreseš vso sol v posode za sladkor, ves sladkor pa v posode za sol
naslednjič ko bosta starša jedla, bo vse slabega okusa.
nato pa jih vprašaš če je bilo dobro kosilo

Sem jaz edini, ki vidi KAKO PODOBNA sta si v resnici?

jype je 3. apr 2017 ob 07:51 izjavil:

Phantomeye> Sem jaz edini, ki vidi KAKO PODOBNA sta si v resnici?

To je bržkone res, ampak to ne pomeni, da je dobro, da živita in delata skupaj.

Se strinjam. Če imata šef-zaposleni razmerje, potem naj bo to samo v času dela.

D3m> jype si to ti?

Nah, seznam mojih uporabniških imen je tajen in ga ne delim z nikomer, te bo pa razveselilo slišat, da D3m ni med njimi.

bobo smrade je 3. apr 2017 ob 00:49 izjavil:

ni problem v najemnini. 500 ali 1000€ mesečno ne bi rešilo problema. želi, da nekdo pelje firmo naprej. Hoče mi dobro, ampak se ne zaveda kakšno škodo dela obema.

Uf koliko je takih primerov, ko se hoče peljati dalje družinski posel, a fotr jebe v glavo svojega naslednika. Če hoče le ta ven iz te čorbe, pa letijo obtožbe z vseh strani, kako bo kriv za propad. Težko rešljiv problem, če se želi ohraniti neke dobre odnose.

Samo kaj ko se eni nočejo ali ne znajo pogovarjati. Tako je in pika.

Haha, kot bi bral svojo situacijo. Sicer brez druzinskega podjetja, ampak skoraj identicne tezave. Kako sem resil? Skenslal vse stike in se odselil in to ven iz Slovenije. Vsake toliko casa spaca kaksen mail z kletvicami in groznjami...pa se to imam nastimano, da gre takoj v trash. Ker je to spoznal je registriral se par novih e-mailov, ampak so tudi ti sli na block listo.

Skratka...nic ne bo bolje niti po osmih, desetih letih. Skenslaj vse, najdi si job in prekini vse stike, namrec res skoda casa za take "ljudi".

Rad te ima na poseben način.

Don't be a pussy.

Najlažje je zbežati.

Eno je če ste v družini na bojni nogi zaradi neurejenih razmerij, pijače...

V tem primeru je pa problem samo komunikacija, ki je sicer malo bolj groba. Ampak to se da preslišat in sprejeti človeka takšnega kot je.
Oče ne zna drugače povedat. Mogoče ima tudi občutek, da njegovih nasvetov nihče noče upoštevat. Če nekaj razmišljaš drugače, mu pokažeš. Ni treba takoj nazaj v napad. Potem se pa sproži obrambni mehanizem in dretje.
Ni pa treba bit užaljen za prav vsako besedo.

Takih problemov skandinavci nimajo ker grejo pr 20ih že na svoje. V Sloveniji je to seveda težje. Rešitev je da greš na svoje; očeta pa obiščeš vsake toliko časa. Če ne živiš s starši starši čisto drugače gledajo nate; to si sploh mislt ne morš kako bolj pozitivno je vseskupaj potem.

Delaj na tem da greš čim prej na svoje če se le da; pa tud če je dolgotrajen plan to.

Živet s starši, razen če imaš res kul starše te drži nazaj; nisi to kar bi drgač bil.

Glede malenkosti je pa tako; lep je občutek da neki narediš 100% dobr ampak če sam pridš do tega; ne da ti nekdo pamet soli. In do tega občutka; čustvenega spoznanja ti ne morš pridt dokler nisi na svojem.
Starši velikokrat ne morejo razumet tega.

Danes sem peljal okrog hiše z avtom in povozil gnoj od katerega se sedaj malo pozna po dvorišču. Prej pride v mojo sobo zakaj si peljal pod hišo, a nič ne pomisliš in spet kup njegovih pripomb. Mu kratko odvrnem: "bom jutri pospravil."

Povozil si drek, ga razmazal po dvorišču in potem rekel "bom jutri pospravil"?

so iz njegove stvari stalno bili komentarji kako vozim (ne vozim slabo) Zakaj si zapeljal na bankino, ne vozi mu tko za ritjo, počasi okrog ovinka, pazi avto spredaj, ne vozi toliko na obratih, pazi na robo zadaj v kombiju, zakaj tko grdo zaviraš in seveda še kaj

Ne dvomim v to, da si dober voznik, vsi smo nadpovprečni vozniki in vsaj tako dobri kot Schumacher, ampak, če te opozarja na take stvari, potem morda vseeno nisi tako dober voznik in je pravilno, da te opozarja?

On pride ZAKAJ SI TAM TAKO PELJAL, A NIČ NE MISLIŠ GLEJ KAJ SI NAREDIL... Ja ok. Priznam bi se dalo drugače naredit in bi bil njegov način boljši ampak ja.. a moraš sedaj zaradi tega delat šunder.

Beri zgoraj.

Niti slučajno taka komunikacija ni dobra/pravilna, ampak iz zapisanega si tipični novodobni "večni otrok", ki se mu jebe za vse. Očetu, ki je navajen drugačnega življenja, se to zdi nenaravno in sramotno, pri teh letih ga pa ne boš spremenil. Sebe seveda tudi ne, ker bi ta sprememba terjala spremembo lagodnega življenja v malce bolj odgovorno, kar je v tem času seveda nepoznano.
Svetovali so ti že, da izkoristiš zastonj streho nad glavo, delavnico in vse ostalo, potem pa greš na svoje in tako bo tudi najbolje. Vse ostalo zahteva trud.

Džizs, kot da bi mojga očeta opisoval pet let nazaj. Pa... tak ti povem. Večina tega "pdjebavanja" je verjetno dobronamernega. A veš kako pravjo? Mlad pa neumen. Jaz sem vse njegove pridige vzel kot lekcijo. On mogoče vidi stavri ki jih sploh ne opaziš. Pravtako se ti rahlo fučka za dogajanje okoli sebe dokler ti nekdo tega ne očita nazaj. Dobro lahko da ma kdaj slab dan in jih slišiš po krivici. Tud jaz juh še dandanes kdaj, pa kaj čem.

Verjetno ga moti tvoj odnos. Saj vem ti si ves ponosen nase ker rad delaš in se zagrizeš v delo. To si šteješ v ponos. Ampak preveč je idealiziranja pa premalo realiziranja oz. izboljšav. Ne trudiš se da bi bil boljši kar je hudo narobe. Ti bi nekaj oreko ku*ca skupaj zmetal in zdaj naj se svet divi. Ja... če se nisi vsaj malo potrudil da bi kvalitetno naredil pohvale ne pričakuj.

Midva bi se verjetn mela kar dost za pogovort.

Pa kakšna občutljiva leta no. Fant ima 23 let.

Če sta stara dva tako zelo 'versko navdahnjena', bi morda lahko tudi župnika uporabil kot nekakšnega mediatorja - pod pogojem seveda, da je 'človek'.

Predvidevam, da ga visoko cenita kot avtoriteto in če bi njima razložil, da po svoje trpiš, ker je tako, kot je, bi se mogoče le odškrtnila neka vrata, ki bi ob veliko truda in potrpljenja pripeljala do boljše komunikacije in sožitja.

Če taka mediacija ni možna, potem bi se strinjal z Jype-om - odseli se in hodi samo še svoj šiht oddelat v delavnico.

Točno to D3m.. OP, začni se zavedat da strank ne dobiš s tem, da vaser vaga visi Tvoj oče to ve in je zato na šalabajzerstvo občutljiv. Berem, da si zelo želiš svojo firmo s par zaposlenimi ob tem pa 8 urni delavnik. No, zdaj pa še napiši ali se to zajebavaš ali misliš resno?


@nekikr pa kakšni otroci? Saj pa ne govorimo o 16 letniku..

nekikr je 3. apr 2017 ob 12:54 izjavil:

Sem napisal zgoraj, da je to generacij večnih otrok, ker ne poznajo koncepta odgovornosti in se jim ravnanje staršev zdi absurdno, vsaka kritika tega je pa seveda direkten napad na njihov mali milni mehurček. Razmazanega dreka za sabo ne bi pospravil, kritika, da nekomu voziš za ritjo, da s slabo vožnjo ogrožaš sebe in druge je tudi nesprejemljiva, da vaga visi, imel bi pa svojo firmo in nekaj zaposlenih...to je razmišljanje teh večnih otrok (o katerih je dosti govora v tem času). Oče ga ne kritizira iz lastnega užitka, samo nenormalno se mu zdi, da je lahko nekdo pri 23 letih tako neodgovoren, tako neodrasel. Spremenil ga ne bo, kar je tudi prav, ker bi moral najprej spremeniti sebe, da se bo obnašal letom primerno.

Kdo ga je pa vzgojil? A se je sam?

Šmorn: seveda ne. Ampak o milenijcih piše zdaj že povsod in nima smisla, da gremo off-topic s tem.
Vzgoja z zamikom bi bil dober izraz, če bi se tudi starši potem zavedali, da bodo otroke morali vzgajati do 30. leta in več, do takrat pa ne bodo odrasli ampak bodo samo razvajeni otroci v velikem telesu. Zdaj je pa tako, da starši vzgajajo večne otroke, ampak, ko dopolnijo 18. leto, bi imeli pa odraslega. Ne gre tako.

Čist nobene škode ni če greš za 1leto nekam v najem. Ni treba daleč , ampak tolk da fotr (tašča) ne more v "copatih" do tebe. Res zna stvari postavit na bolj realna tla.

Če pa sitnari da greš ob 4h iz šihta mu pa reč da se vnuki ne delajo v delavnici

sam ni sposoben vsega skupaj spravit kar je oče

Govori sam zase. Jaz iz napisanega ocenjujem, da je fant čisto sposoben. Moti ga edino, da mu oče ne pusti zraka, da bi se določene stvari naučil sam, postopoma.

Eno bistvenih temeljev učenja je, da moraš učencu pustiti, da nekaj stori najprej sam - slabo. Drugače ne gre. In ljudje, ki desetletja pilijo neko veščino res težko ocenijo kako težko je nekaj za začetnika.