Kako ob službi imeti čas za otroke?

Otroke imaš iz ljubezni,vsaj prvega. Zakaj bi si že prej delov probleme ,ki jih NI. Vse se da če je prisotna ljubezen in volja.
To je največji zaklad,radost,veselje...,ki ti ga nekdo podari.

Vnaprej se sekirat je brez pomena. Veliko (večina) ljudi ima otroke in klub zelo raznim službam, delovnim navadam in ostalim okoliščinam vseeno lepo furajo.

Pri nas je tako, da imava dva, starejši ima 6 let (je še v vrtcu), mlajši eno leto (par mesecev v vrtcu). Sistem je tak: zjutraj gre žena že zelo zgodaj od doma (dela v javni upravi, načeloma od 7 do 15h), jaz pa poštimam oba otroka (zbudit, umit, oblečt, mlajšemu zamenjat plenice, naštimati zajtrk, obut in napokat v avto), kar traja slabo uro. Okoli 7:30 jih dostavim v vrtec, kje so do cca 15:30, ko jih pobere žena, jaz pa delam do 16h (ker začnem ob 8h). Ker delam v privat firmi, kjer je treba kdaj potegnit, se tak sistem še najbolj obnese. Žena vmes pripravi kosilo (mularija se vmes igra oziroma kaj počne), ko pridem domov pojemo in gremo recimo ven ali pa kaj počnemo skupaj. Okoli sedmih jaz oba skopam, žena pa pospravlja oziroma kaj dela po hiši. Če je vse ok, ob osmih oba spita in takrat je čas za hišna opravila, morda malo TV-ja in recimo kakšen hobi. Žena ponavadi hitro omaga (ker vstane že ob pol šestih ali še prej).

Glede na življenj prej je časa seveda manj, a saj ti tudi otrok veliko da in ni to izgubljen čas. Leta itak hitro grejo in otroci bodo tiktak v šoli, ko recimo ne bo več toliko raznih logističnih zadev (že 4-5 letnik se praktično ritha sam, se obleče, umije, poje it...), bo pa več raznih vzgojnih.

Če pogledam vse skupaj, mi ni žal. Življenje je tako veliko bolj polno in lepše.

Nas kar zajebava popoldansko spanje v vrtcu. Tamala je danes zaspala šele ob enajstih pa še štiri leta nima. Pred deseto jo spravimo spat samo kdaj čez vikend, ker doma ne prakticiramo več popoldanca. Upam da jih naslednje leto ne bodo več forsiral spat v vrtcu. Moja ponavadi zaspi pred tamalo...

next3steps je 23. nov 2016 ob 12:32 izjavil:

Časa nima nihče, raje se posveti temu, da čas ki ti ostane ustrezno izkoristiš in nameniš dejavnostim.

Res je, čas za delo, čas za preživljanje z otrokom ter za lastne zadeve moraš nekako uskladit in razporedit. Včasih ni enostavno.
Sploh pa ne pri delu, kjer ne delaš samo od npr. 7. do 15. ure.

Tudi sam sem imel na začetku velike težave, a pol je nekak ratal.
Največji problem je, ko manjka druga polovica (oče samohranilec tuki), ki bi ti lahko občasno priskočil na pomoč.

Nekatere zadeve pa je potrebno opustit, s tem se strinjam.

Kot ponosni oče skoraj 2 mesečnega sina moram reči, da se prioritete čez noč spremenijo. Moj delavnik je od 6ih zjutraj do konca, najmanj do 16ih. Poleg tega so še intervencije med vikendi in v večernih urah in službene poti, ki sem se jih do sedaj uspešno izogibal ampak sedaj sem že dobil vedeti da ne bom mogel več. Nekako se dogovoriš v službi, skupne trenutke poskušaš čimbolj izkoristiti, odpade kolo, PS4, fitnes, druženje s prijatelji. Družiš se s prijatelji, ki imajo podobne stare otroke in skupaj vozičkate. Med vikendi si pri starših ali starih starših ali imaš obiske, veš kje boš za novo leto in ostale praznike.
PS4 igraš ko gresta spat, na kolo greš zjutraj ko še spita, ženo in otroka pelješ k babici ti pa vmes skočiš v mesto s prijatelji.
Za vse se sčasoma najde čas. Meni trenutki s sinom odtehtajo vse in ne pogrešam hobijev.

ne, nisem pravi:)

ima pa Star Wars themed otroško sobo:)