Aspie test

jype je 11. jan 2017 ob 12:38 izjavil:

imagodei> Tudi največjim nasprotnikom televizije se ne zdi sporno 3-letnemu otroku poriniti v roke pametni telefon

Od kod ti pa ta ideja?

No, dej mi dovoli malo posploševanja, no...

Seveda ne vsi starši, mnogi pa funkcionirajo tako.

Sori, tudi jaz včasih odpovem na celi črti, ko pridem po 11h urah šihta domov. Je lažje otrokom prižgat Youtube, kot pa na kolenih se igrat z legicami ali risat, medtem ko ti v glavi šumi. Je pa pri nas pravilo, da Youtube lahko prikazuje samo poučne vsebine (črke, številke, oblike, narava, vesolje), primerne starosti otrok ali angleške nursery rhymes z besediščem, ki je ravno tako primerno starosti otrok. Ne gledamo (bebavih) skečov, risank in drugih poneumljajočih vsebin.

Ni to zamenjava za quality time, ampak vsaj približno sem pomirjen. Če se le da, se raje sama ukvarjava z otroki.

imagodei> Sori, tudi jaz včasih odpovem na celi črti, ko pridem po 11h urah šihta domov.

Revolucija štiri urnega delovnika bi morala biti pred vrati, pa še vedno ni.

poweroff je 11. jan 2017 ob 13:23 izjavil:

Em, zakaj bi bil Aspergerjev sindrom aka. "motnja avtističnega spektra" duševna bolezen?

To je po mojem mnenju približno enako razmišljanje kot to, da je imeti črno kožo (se pravi biti črnec) neka bolezen, ki jo je treba zdraviti...

Če že, potem naj bo kot "bolezen" oz. pomanjkljivost prepoznano tisto stanje, ko je posameznik preveč povprečen.

Razlika je med imeti avtistične značilnosti in med imeti 'uradno' diagnozo motnje avtističnega spektra. In razlika ni nujno v tem, kako številne in izrazite so posameznikove avtistične značilnosti, temveč v tem, koliko negativno vplivajo na njegovo kvaliteto življenja. Po definiciji je govora o duševni bolezni šele takrat, ko zaradi simptomov posameznik ni sposoben normalno in samostojno funkcionirati. V primeru avtistične motnje torej, ko posameznik npr. zaradi pomankljivih socialnih sposobnosti ni sposoben vzdrževati medosebnih razmerij, sodelovati v šoli, obdržati službe ipd. Oziroma v primeru diagnoze v otroštvu, ko bi se brez pomoči tovrstne negativne posledice pojavile kasneje v življenju.

V nasprotju s tem, kar lahko prebereš na tumblrju in facebooku, imeti par ekscentričnih (ali pa celo avtističnih) lastnosti človeka še ne naredi za aspieja. Resnična diagnoza pomeni, da motnja že negativno vpliva na tvojo kvaliteto življenja, ali pa da ima resen potencial za to. Mislim, da se lahko strinjamo, da primerjave z barvo kože niso na mestu in da je edino pravilno nuditi pomoč ljudem z diagnozo, da lahko dosežejo boljšo kvaliteto življenja, kot bi jo sicer brez pomoči.

Mimogrede, moj rezultat na testu je 42. Nimam diagnoze in je skoraj zagotovo tudi ne bi dobil, če bi šel na psihiatrično evaluacijo. Kljub temu me rezultat ni presenetil; če že kaj, sem bil vesel zaradi reference na štoparski vodnik :)

Matthai> To je res, ampak problem je, da današnja družba hitro vsako odstopanje od povprečja označi za motnjo ali celo bolezen.

A ni hecno, da so komunistične diktature bile veliko bolj humane od sodobne demokratične države?

You scored a total of 12.

Uglavnem ta vprašanja so metodološko čist napačna, pogosto sem kolebal med "strongly agree" in "strongly disagree" zaradi česar se mi zdi, da tale test ujame veliko false-positivov pri ljudeh, ki so nagnjeni odgovarjati bolj po občutku, kot po principu osebne evalvacije.

Še vedno ne vidim (v redčih sporočilih) nobene debate o Aspergerjevem sindromu in absolutno preveč nepodprtega seksističnega (in nepovezanega) nabijanja.