Aspie test

Predlagam fork iz "oče mi je umrl"

Torej, test je tale:
http://psychcentral.com/quizzes/autism....

score 29. no autism

20 tock, pa se to je krneki :)

Priden, pa je res tako? Imaš Aspergerjev sindrom ? :)

You scored a total of 23. Leto, dve, pet nazaj verjetno čez 35.

You scored a total of 8.

Miha 333 je 11. nov 2016 ob 04:00 izjavil:

crniangeo je 10. nov 2016 ob 23:12 izjavil:

Priden, pa je res tako? Imaš Aspergerjev sindrom ? :)

Uradne diagnoze sicer ne, ampak odkar sem prvič prebral o tem (in kasneje znanje o tem poglobil), sem nekako vedel, da je to to. Dejansko to razloži večino zadev okoli druženja oz. preferenc v zvezi s tem, navezovanjem stikov, "fitting in", ... Poleg tega sem še ekstremen introvert. Se pravi za večino ljudi čudak. Zdaj lahko trdim, čemur pritrjuje tudi stroka, da s takimi kot sem jaz v resnici ni nič narobe, le način življenja je treba prilagoditi temu in pač najti tiste dejavnosti, ki te veselijo, kjer lahko tvoje vrline pridejo do izraza in kjer se dobro počutiš. Obstajajo npr. tudi zaposlitve, ki so takim ljudem pisane na kožo. Vse je v redu, dokler te ljudje okrog tebe ne začnejo prepričevati, da je s tabo nekaj hudo narobe. Spomnim se recimo, da so me že v vrtcu vlačili okrog psihologov, ker se kao nisem družil in sem bil vedno raje sam. Strokovno mnenje je bilo, da je to taka faza in da se bo z leti to "izboljšalo". Well, I guess not.

Lepo povedano, sem se tudi sam večkrat našel v nekih točkah. Ampak pri meni je smešno le to, da variram. Recimo, kot majhen sem mel veliko stičnih točk definiranih kot AS, ampak dandanes pa je veliko dotičnih točk zbledelo :) Čudak sem pa še zmer :P

32. Sem pa prepričan, da je razlog za takšen rezultat moja introvertiranost in ne motnja avtističnega spektra. Mislim, da je pri bolj introvertiranih ljudeh ta test useless, ker se veliko lastnosti introvertov prekriva z lastnostmi avtistov/aspergerjev.

V bistvu je to prvi resen test za avtizem. S. Baron-Cohen, S. Wheelwright, R. Skinner, J. Martin and E. Clubley, (2001)

Avtor je zelo znan razvojni psiholog Simon Baron-Cohen (sicer brat od Saše Barona-Cohena).

Iz članka:

Finally, scientists score higher than nonscientists; and within the sciences, mathematics, physical scientists, computer scientists, and engineers score higher than the more human or life-centered sciences of medicine (including veterinary science) and biology. This latter finding replicates our earlier studies finding a link between autism spectrum conditions and occupations/skills in maths, physics, and engineering (Baron-Cohen et al., 1998).

To razloži zakaj imajo ljudje iz tega foruma višje rezultate.

We wish to underline that the AQ is not diagnostic, but may serve as a useful instrument in identifying the extent of autistic traits shown by an adult of normal intelligence. A score of 32+ appears to be a useful cut-off for distinguishing individuals who have clinically significant levels of autistic traits. Such a high score on the AQ however does not mean an individual has AS or HFA, since a diagnosis is only merited if the individual is suffering a clinical level of distress as a result of their autistic traits. As shown in the subsample of students in Group 3 above, 80% of those scoring 32+ met DSM-IVcriteria for HFA, but did not merit a diagnosis as they were not suffering any significant distress. If an adult scores above 32 on the AQ, and is suffering some distress, we suggest this merits a referral to an expert clinician for a full diagnostic assessment. A limitation of this instrument is that it may not be appropriate for patients with low IQ, since the AQ assumes reading comprehension skills. Future work could include administering the AQ to other psychiatric control groups, in order to further determine its specificity, and to replicate the current results from Group 1 with patients diagnosed using standardized instruments. We suggest the AQ fills a gap for a brief assessment instrument for HFA/AS in adults of normal intelligence.

Skratka, ta test je nek vstopni indikator. Me pa zanima kaj se šteje kot "clinical level of distress". Mogoče tole.

Jaz imam drugače score 38.

Švedska nanizanka. Nič posebnega move along.

Avtizem ima tisoč obrazov. Če vidiš tiste res hude oblike avtizma, je to popolnoma nekaj drugega, kakor pri osebah, katere imajo 'motnje avtističnega spektra'.
Kot zunanji opazovalec, se ti zdi, da so prvi dejansko bolniki oz. prizadeti (v kliničnem smislu), medtem ko so ta drugi zgolj 'posebneži'.

Ampak nekako je vsak od nas 'posebnež', tu pa se gre za zbirko določenih posebnosti, ki lahko imajo za posledico določeno klinično diagnozo.

Je pa tako, da je veliko teh posebnosti takih, ki niso problematične za preživetje ali sožitje z drugimi. Nekatere pa znajo biti...milo rečeno naporne. Zelo naporne - predvsem za okolico takšnega 'posebneža'.

Se mi pa zdi, da se je danes začelo 'motnje avtističnega spektra' zlorabljati na vse mile viže. Starši otrok, ki jim nič ne manjka, so ugotovili, da imajo tisti z 'odločbo' veliko 'ugodnosti', pa so še sami začeli voditi svoje otroke okoli psihologov in psihiatrov, da bi se dokopali do tiste 'odločbe'. Resnično nefer početje, saj s tem jemljejo podporo tistim, ki jo resnično potrebujejo.

D3m> Švedska nanizanka. Nič posebnega move along.

Ni nanizanka in Saga je hottest aspie on TV.

6

poweroff je 11. nov 2016 ob 11:42 izjavil:

Morda. No, prej Aspie. Bi moral iti čez klinično evaluacijo za tak sklep.

Ne rabiš takih sklepov, kjer še sami ne vejo kaj je res in kaj ne. Glede testov, lahko si le v nekem čudnem obdobju v življenju.

Kim jong-un, si to ti ? :D

16

17. Klofuta v obraz ljudi, ki me imajo za aspija.

Saj ti piše:
34 & up: Autism likely
30 - 33: Possible autism
0 - 29: No autism

Teli testi so tak bullshit, da res ni.

> You scored a total of 42

Avtist detected!

Welcome to the club.

Prebral en dolg intervju z Christopher Gillberg-om. Človek je eden izmed vodilnih avtoritet na področju avtizma, aspergerjevega sindroma, ADHD,... Razvili so metodo ESSENCE, ki diagnosticira te vrste motenj pri zelo mladih otrocih.

Prosim, ne berite tega.

Med branjem sem:

"otroci ki ne gestikulirajo" - check
"tiho, potem pa spregovorijo kot "profesorji"" - check
"motnje spanja" - check
"motnje hranjenja" - check
... check, check, ...
...

WTF?! Jaz sem avtist, imam aspergerjev sindrom in še kakšno duševno motnjo. To je seveda samodiagnoza ob branju intervjuja. Da nisem "čisto normalen", vem. Ampak ko sem to bral, sem se počutil, da če bi me takšen kaliber "dobil," bi sedaj verjetno ždel v psihiatrični bolnišnici.

Sploh, ko sem se spomnil na tale Ted talk:

Strange answers to the psychopath test | Jon Ronson




---

Jaz imam občutek, da se je v zadnjem desetletju vsepovsod "razraslo" neko prepričanje med ljudmi, da kolikor otrok malo odstopa, da ga je treba čimprej diagnosticirati z "nečim" in najraje (sploh v USA) šopati z zdravili. Pa tip govori o parletnih otrocih, 3-5 let. To zame ni normalno, razen če se kaže res kakšna huda motnja. Zdi se mi, da je šlo pri "duševnem zdravju" to predaleč.

Ne berite takšnih intervjujev, ker se boste sigurno v kakšnem opisu prepoznali, ali prepoznali vašega otroka. Pa sem prepričan, da je z večino vse v redu.

DISCLAIMER: I'm not a doctor and this is my personal opinion. You should check with your family doctor if you think that anything is wrong with you or your child.

crniangeo je 11. jan 2017 ob 11:57 izjavil:

Res je. Na žalost veliko staršev zganja vik in krik. Pazi, danes je baje problem, če otrok ni skoncentriran med poukom in če rad gleda naokoli ali pa če je nemiren.

Saj to je problem, ker danes poznano institucionalizirano izobraževanje pač terja od otrok, da so se sposobni za 30-40 minut umirit, skoncentrirat in poslušat.

Težava nemirnih otrok najbrž izvira iz dveh vzrokov: Prvi je ta, da so otroci danes od najzgodnejših let obkroženi z interaktivnimi vsebinami. Otroka že od prvih mesecev obkrožajo igrače, ki se same gibajo, ki odreagirajo, ko nanje pritisneš, knjigice, ki pojejo, spuščajo glasove... Tudi največjim nasprotnikom televizije se ne zdi sporno 3-letnemu otroku poriniti v roke pametni telefon, kjer igra igre za malčke ali gleda Youtube (magari izobraževalno vsebino). Skratka, vse nekaj miga. Potem pa nenadoma otroka pošljemo v šolo in od njega pričakujemo, da bo poslušal monotoni glas učiteljice, ki bo risala po tabli...?

Drugi vzrok je verjetno ta, da otrokom manjka gibanja (tudi na račun zabavne elektronike). Tako so stalno malo nemirni, ker se jih razmeroma malo vsak dan po šoli igra 2-3 uri zunaj, da bi domov prišli zdravo utrujeni in razgibani. Potem so pa ves čas malenkost "v pogonu".

Skratka, povečana nemirnost zadnjih generacij pri pouku je realen problem. Včasih smo imeli v prvih razredih nižje stopnje po enega "neprilagojenca" na razred, ki se je med poukom kar sprehajal po učilnici. Danes učiteljice za isto starostno skupino povedo, da imajo po več takšnih patronov.

Vsekakor pa vsesplošno predpisovanje amfetaminov ni neka rešitev. Bi bilo treba najbrž razmišljat v smeri kako naredit bolj zanimiv, interaktiven pouk.

Jaz televizije nimam. Je v planu, ko bo dnevna fertik....enkrat.