Slo-Tech - Spet se bomo pomudili pri večni temi, to je vplivu igranja računalniških iger na socialno vedenje in dosežke v življenju. Nemalo raziskavam (glej povezane novice) na to temo, ki strežejo z zelo različnimi izsledki, se pridružuje nova metaraziskava z Univerze RMIT v Melbournu, ki je odkrila pozitivno korelacijo med igranjem računalniških iger in dosežki v šoli. Analiza rezultatov mednarodnega primerjalnega testa PISA, ki preverja sposobnosti 15-letnikov pri matematiki, naravoslovju in bralnem razumevanju, je za 12.000 avstralskih učencev pokazala, da se redni igralci internetnih iger na testu odrežejo boljše. Kdor vsak dan igra te igre, je pri matematiki boljši za 15 odstotnih točk, pri naravoslovju pa za 17 odstotnih točk, tudi ko kontroliramo za vse ostale spremenljivke. To pa je statistično že zelo pomenljiva razlika.
Ob tem je treba poudariti, da je študija odkrila korelacijo, ne pa vzročne zveze. Vzročna razlaga pravi, da pri igranju internetnih iger rešujemo probleme, da napredujemo, kar pozitivno vpliva na sposobnosti pri matematiki in naravoslovju, kjer prav tako rešujemo probleme. Seveda pa so možne tudi druge razlage - od tega, da imajo sposobnejši učenci pač raje videoigre namesto preganjanja deklet ali plezanja po drevesih, pa do preprostega dejstva, da imajo boljši učenci verjetno več prostega časa, ki ga lahko porabijo tudi za igranje iger.
Še zanimivejše pa je nadaljevanje. Medtem ko je korelacija med igranjem internetnih iger in šolskimi dosežki pozitivna, je korelacija med na družabnih omrežjih prebitem času in dosežki negativna. Kdor pogosto, torej vsak dan uporablja Facebook in podobna omrežja, ima v povprečju slabše rezultate pri vseh treh komponentah testa - matematiki, naravoslovju in bralnem razumevanju. Seveda pa to ni najpomembnejši dejavnik, ugotavlja avtor raziskave, saj ima še bistveno slabši učinek na primer neupravičeno izostajanje ali pa v Avstraliji žal preprosto dejstvo, da je nekdo član etnične manjšine.
men je to povsem logično, pri veliko multiplayer igrah rabiš precej razmišljat da si uspešen :) bi si upal še trdit da povprečni gamer izgleda za svoja leta vidno mlajši od non-gamerja, kar štejem kot pozitivno
Igrati igre je preveč splošno rečeno. Pomembno je kakšne igre. določene spodbujajo kreativo, druge mišljenje ipd.... en kup pa je tudi takih katere poneumlja igralce.
men je to povsem logično, pri veliko multiplayer igrah rabiš precej razmišljat da si uspešen :) bi si upal še trdit da povprečni gamer izgleda za svoja leta vidno mlajši od non-gamerja, kar štejem kot pozitivno
Kaj je pa to za eno natolcevanje? Vir?
To, da ste gamerji pusiji je zate pozitivno?
In, naslov je čuden, ker lahko na netu najdemo informacije, kakšni problemo so že bil zaradi online iger (tudi umori).
Ne morem pozabiti tipa, ki nas je enkrat tu na portalu prepričeval, da je igranje WOW 8 ur na dan povsem normalno in koliko online prijateljev ima.
Po drugi strani pa poln internet vprašanj tipa: ena punca mi je všeč, kako naj jo povabim ven.
Ni čudno, da se punce pritožujejo (čeprav kaj drugega, kot buljit v telefon tudi ne znajo - povečini. So pa svetle izjeme).
Treba je imeti zdravo mero kot pri vsem. 60-80minut igranja iger je verjetno res lahko povsem spodbudno. Prav tako tudi kakih 20minut facebooka. Problem nastane takrat, ko količina časa namenjena za te zadeve noro pobezlja navzgor.
Če so raziskovalci odkrili korelacijo med (dobrim) uspehom v šoli in igranjem iger, zakaj je pa potem naslov vzrok posledica?
Raziskava pove samo to, da med igranjem in uspehom obstaja pozitivna korelacija. kvecjemu, da so med uspesnimi dijaki izstopali takšni, ki igrajo igre.
"Če so raziskovalci odkrili korelacijo med (dobrim) uspehom v šoli in igranjem iger, zakaj je pa potem naslov vzrok posledica?" Kje vidš to?
"Kdor igra računalniške igre, mu gre v šoli bolje" To je korelacija. Če bi bila vzročona zveza bi bil naslov: "Kdor igra računalniške igre, mu gre zato v šoli bolje"
Razen če so kej spreminjal naslov. Pol pa možno.
". Seveda pa so možne tudi druge razlage - od tega, da imajo sposobnejši učenci pač raje videoigre namesto preganjanja deklet ali plezanja po drevesih, pa do preprostega dejstva, da imajo boljši učenci verjetno več prostega časa, ki ga lahko porabijo tudi za igranje iger."
Moja hipoteza: Igralci računalniških iger na splošno manj blefirajo; manj je družbenega dokazovanja; več lastnega dokazovanja. Zato so uspešnejši.
Je pa tle treba vzet v obzir da obstaja verjetno nek % ljudi ki jim računalniške igre škodijo ker nimajo dobrega ravnotežja z drugimi dejavnostmi ali samo kontrolo. Če imaš dobro samo kontrolo ti igranje računalniških iger koristi (predvidevam) ; če nimaš dobre samo kontrole je pa vseeno kaj počneš vseeno ne boš dobr v šoli. Zgleda tisti ki izbirajo več igranja imajo v večini več samokontrole kot tisti ki ne izbirajo igranja kot dnevne proste aktivnosti.
7982884e, če bi tebe vzgajale opice, potem bi šele videl, kako daleč si genetsko od belcev. Problem je, če se preveč bedakov nabere na kup, potem rata demokracija problem Zato pa je bistveno za napredek človeka in družbe izobraževanje.
The Sequence špil na App Storu/Playju je lep primer "prikritega" učenja programiranja. Špil, za katerega sem dal bogih nekaj EUR in me je tako potegnil notri, da vedno, kadar kaj čakam, zaženem The Sequence in študiram, kako rešiti nalogo.
Stvar je zelo preprosta. Imaš določene "operatorje", ki delajo samo eno stvar. Za vsak level imaš določeno število različnih "operatorjev". Cilj: spraviti piko/žogo iz enega mesta na drugo. Zadeva je dobesedno "vizualno programiranje." For a lack of better term.
Prvih ne vem, 10 levelov je zastonj. Tisti, ki imate radi brain puzzles, priporočam.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
The Sequence špil na App Storu/Playju je lep primer "prikritega" učenja programiranja. Špil, za katerega sem dal bogih nekaj EUR in me je tako potegnil notri, da vedno, kadar kaj čakam, zaženem The Sequence in študiram, kako rešiti nalogo.
7982884e, če bi tebe vzgajale opice, potem bi šele videl, kako daleč si genetsko od belcev.
nekomu ni prevec jasno, kaj so geni in kaj v soli nauceno. no, tega bi te lahko v soli naucili.
Dej podpri to izjavo s kaksno resno studijo.
studij je ogromno, sploh v zadnjih letih, ko je popolno sekvenciranje genoma najrazlicnejsih primerkov hominidov ratalo pogosto.
v cloveski zgodovini je bilo ogromno enega interbreedinga, tisto z evropejci/azijci in neandertalci je misji prdec v primerjavi s tem, kar se je dogajalo v zahodni afriki, recimo (kasneje, ko je glavna grupa bodocih evrazijcev ze odsla ven).
Pomembno vprašanje je povsem izpuščeno: o kateri zvrsti iger pa govorimo?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
7982884e, če bi tebe vzgajale opice, potem bi šele videl, kako daleč si genetsko od belcev. Problem je, če se preveč bedakov nabere na kup, potem rata demokracija problem Zato pa je bistveno za napredek človeka in družbe izobraževanje.
-> 798... tle mas wiki clanek: Archaic human admixture with modern human Wikipedia
Ta teorija/hipoteza nima kaksne velike vrednosti. Mitohondrijski skupen DNA je 0%.
Seveda si cloveski genom v dolocenih (mili) procentih deli tudi skupni gen z resoplavutarico. Aboridzin da je "genetsko" deprimiran napram komu? Nam, western civilization white peoples? Ali resoplavutarici? :)
ni teorija, so fakti. z "dalec" sem imel v mislih genetsko razdaljo. torej razdaljo v drevesu do prve skupne veje. genske razlike med ljudmi so pac velike, pa ce je to komu vsec ali ne. vzhodnoazijec ima genetsko prednost napram belcu pri resevanju matematicnih problemov, tako pac je.
Zato pa je bistveno za napredek človeka in družbe izobraževanje. 