Nesimetrija v trifaznem sistemu in ozemljitev nule v transformatorju

Nesimetrije se ne resi z ozemljitvijo.

Nula, ničla oz. 0V je definirana, kot potencial zemlje . Če transformator v nobeni točki ni povezan z zemljo, potem je izoliran. Pri izolaciji pride do problema, če slučajno pride žica (faza ali nula) v stik z zemljo saj s tem nimaš več izoliranega sistema. Takrat ima žica v kratkem stiku z zemljo potencial 0V, vse ostale pa plavajo okoli nje. Pri takšnem sistemu ne veš katera je faza in katera je ničla saj se lahko zaradi kratkega sitka zadeve hitro obrnejo. Zato se ničlišče transformatorja vedno ozemlji.

Transformatorje se po navadi ne ozemli direktno (razen kakšnih agregatov), ampak preko Petersenove dušilke. To pa zaradi atmosferskih razelektritev (visokofrekvenčni odboji).

A. Smith: aha, nisem vedel da uporabljajo upore. Že nekaj let nisem bil na kakšnem RTP, bo potrebno it malce pogledat pa obnovit znanje .

Hvala za odgovore.
Zanima me pa še neki pri tej vezavi v zvezi z zgornjo temo. Če je torej vir simetričen in prav tako upori, a to pomeni da je potenical N=N'=0V? oziroma kaj se zgodi v primeru nesimetričnih bremen, ker v kazalčnih diagramih imam narisano to sliko:

Samo a se ne bi mogel v primeru nesimetrične obremenitve tudi potencial N spremenit in ne samo N'?

mirator je 26. mar 2016 ob 16:02 izjavil:

johnnyyy in A.Smith:
Preko maloohmskega upora ali pa preko Petersen tuljave so ozemljena zvezdišča v tranformaciji 110/x kV (x= 10 ali 20 kV to je v razdelilnih transformatorskih postaja - RTP). V distribucijskih transformatorskih postajah TP x/0,4 kV pa je zvezdišče na 0,4 kV strani vedno in povsod direktno ozemljeno.

Ne, ni. So različne variante, verjamem, da jih poznaš. Pri IT sistemu je ničlišče izolirano (kar nasprotuje tvoji trditvi, da "je zvezdišče na 0,4 kV strani vedno in povsod direktno ozemljeno"). Je pa res, da gre pri insulated terra za eksotično izvedbo, ki se uporablja v rudnikih in železarnah in je res redka.

johnnyyy je 26. mar 2016 ob 21:19 izjavil:

Kaj pa je razlog, da se uporablja nizkoohmske upore namesto direktne ozemljitve oz. ozemljitve preko petersenove dušilke?

Omejitev toka zemeljskega stika.

Na srednji napetosti se uporablja:
Izoliran sistem
Ozemljen preko nizkoohmskega upora
Ozemljen preko nizkoohmskega upora + shunt stikalo
Ozemljen preko nizkoohmskega upora + dušilka (vzporedno)
Petrsenova dušilka + upor za backup

Vsako ma svoje prednosti in slabosti, ter svojo ceno :-)

Do leta 1970 so imela SN omrežja izolirano nevtralno točko.
Širjenja omrežij povečajo kapacitivno tok kratkega stika preko meje za samougasnitev enofaznega zemeljskega stika.
Zato se izbere ozemljitev preko maloohmskega upora (boljše delovanje takratnih zemljostične zaščite)
Prvi upor je bil vodni v LJ. Od nekje 1980 se uporabljajo kovinski (80 ohm za 20kV, 40 ohm na 10 kV). Vsesplošna praksa pri slovenskih distribucijah.
Največ shunt stikal ima EL-MB.
Kabliranje omrežja je zopet povzročilo povečanje kapacitivnega toka zemeljskih stikov. Problem ozemljitev v RTP.
Kar se rešuje z dodatnimi dušilkami s fiksnimi odcepi.

Sicer pa je zmeraj več Petersenk, ki imajo dobro lastnost, da ni izpadov, pri bežnih zs. In s tem precej višjo kvaliteto dobave.

Tako jaz razumem zadevo...

Inducirana napetost je na primarni!! in sekundarni strani, seveda kot posledica spreminjajočega magnetnega pretoka, ki teče skozi jedro, ki ga oklepata oba navitja.

Glede na enačbo za inducirano napetost E=4,44*f*N*fi vidiš da se med pri. in sek. inducirana napetost razlikuje samo glede na število ovojev N1,N2 (frekvenca f, pretok fi sta seveda enaka)... iz tega tud dobiš napetnostno prestavo tr. Ku=E1/E2=N1/N2.

Ker mora veljati napetostno ravnotežje U1=E1, U2=E2, ima na primarju E1 nasprotno smer kot U1, drugače bi bilo primarno navitje praktično v kratekem stiku.

Pritisnjena napetost je napetost, ki jo priključiš na primarno navitje.

Tok prostega teka = Delovni tok (zaradi izgub v železu) + Magnetilni tok (vzbudi glavni magnetni pretok)

Ja ostanejo pri obremenitvi samo so precej majhni v primerjavi z bremenskih tokom in se jih ponavadi lahko zanemari. Mejna primera sta prosti tek (teče samo tok prostega teka) ter kratek stik (majhna primarna napetost, zanemarljiv tok p.t.).

Če sem se pa kje zmotil pa naj me prosim kdo popravi. Se tudi sam ukvarjam z razmevanjem določenih konceptov.