Imena in priimki

Iz radovednosti sem začel raziskovati imena in priimke. Ob tem sem naletel na nekaj vprašanj, na katera ne najdem odgovora.

Pri imenih je preprosto, ob rojstvu ti ga izberejo starši. Do cca 9. stoletja so ljudje imeli samo imena, potem je bilo preveč enakih imen in so nastali priimki - da se je točno vedelo o kom je govora. Na slovenskem so nastali med 13. in 16. stoletjem.

Nekoliko težje razumem nastanek priimka. Verjetno si ga ljudje niso izbrali sami, ampak se je razvil iz vzdevkov... te pa si zmislijo ljudje, ki te obkrožajo v življenju. Zato imamo priimeki, ki so vezani na poklic (Zidar), ime (Janez), vzdevek, kraj (Dolenjec) itd. Če upoštevamo še narečja, različne jezike in destvo, da se tudi slovenščina skozi čas spreminja, potem je vse jasno.
Če so se priimki uveljavljali kar 3 stoletja, potem je v nekem trenutku nekdo imel priimek, drugi pa ne? In če je nekdo imel zelo redko ime, zakaj bi potem potreboval priimek, če so ga po imenu vsi poznali?

Še težje pa razumem nastanek domačih/hišnih imen. Ljudje so imeli imena in priimke... zakaj bi potem potrebovali še neko tretje ime? Od kod sploh izvirajo ta imena? Če so se že priimki razvili iz vzdevkov, od kod domača imena? Kdaj in zaradi česa so začela nastajati? Zakaj jih nekateri imajo, drugi ne?

Glede hišnih imen, kolikor je meni znano so starejše od priimkov. Tako da najprej so bila le imena. Toda ker se je število ljudi povečevalo in ker je bilo število različnih imen majhno (prevladovali so Janezi, Franci, Jožefi,...,Marije, Ane,...) so morali iznajti nekaj novega po čemer so se razlikovali.

Pa so se vprašali, čigav je ta Andrej? Od Janeza ali od Franca? Od Janeza. Pa je postal Janezov Andrej.
Ampak takšen način razlikovanja (po očetih) je spet nepraktičen, še posebej pri pogostih imenih. Recimo, čigav je ta Janez? Od tega Janeza ali od drugega Janeza? Nepraktično, zato so uvedli hišna imena.

Recimo pri tej hiši so imeli kovačijo. Pa so postali Kovačevi. Čigav je ta Janez? To je Kovačev Janez, to pa Kovačeva Micka. Spet drugi je imel veliko zemlje, pa je postal Kmetov. Tretji je bil revež in je hodil na dnine. Postane Dninarjev, itd. V glavnem, hišna imena postanejo takšna, da so jasno razločna.

Ampak hišno ime je vezano na hišo, ne na osebo. Recimo da se Micka Kovačeva oženi z Ivanom Žagarjevim, potem prevzame moževo hišno ime (pri priimkih je sicer isto). V kolikor gre pa mož za zeta k nevesti, prevzame njeno hišno ime (neobičajno za priimke). Problem nastane, ko se ena "hiša" razdeli na dve, recimo da sta 2 brata dovolj premožna, da si postavita še drugo hišo in se oženita. Takrat dobimo recimo dva Kovačeva. Kako reševati? Zgornji in spodnji Kovač? Kaj pa če pride spet do delitve "hiše"? Težava, res je.

Priimki pa se menda pojavijo s pojavom naborniške vojske (ali državnih davkov, nisem prepričan). Takrat je potrebno uvesti možnost sledenja osebam, ne hišam. In uvede se priimke, pri čemer se na začetku pogosto uporabi bodisi izpeljanko iz imena očeta, recimo pomanjševalnico (npr. Jurčič=mali Juri) bodisi iz hišnih imen (npr. Kovač, Kmet,...). Je pa tokrat tako, da priimek sledi po očetu, medtem ko hišno ime sledi po kraju (hiši) bivanja. Se pa zelo dolgo časa v osebnih podatkih npr. v dokumentih pojavlja podatek: Ime očeta.
Recimo še na osebni moje matere iz časa Jugoslavije so naslednji podatki:
Ime, Priimek, Ime očeta, Naslov, Pošta, Poštna številka,...

Veliko priimkov izhaja iz lokalnih oznak, ki so opisovale kje nekdo zivi. Eden od mojih priimkov recimo pomeni "v hisi na drugi strani struge hudournika" :)

priimek je nastal tudi zato, da so lahko kmetje skupno orodje razlocevali, v lopah. pri ostalih pa tudi glede na dejavnost domacije.