Odpoved in socialna pomoč

najbolje da vprašaš pr lokalnem csd

Se pravi,da je boljše biti pijavka in se pretvarjati, da iščeš službo ter prejemati socialno pomoč , oziroma biti izjemno izbirčen in biti na socialni, dokler ti ne "posije sonce", kot pa jaz, ki sem bil pripravljen pograbiti vsako priložnost, četudi že na začetku ni izgledala ravno bajno in se je poslabšalo do take mere, da ni vzdržno, delodajalec pa super muti, da mu kaj dosti preko inšpektorja ne morem, saj vse dobro zakamuflira (recimo mojih 100 neplačanih mesečnih nadur ni nikjer zabeleženih,so samo v mojem domačem zvezku).

Mene bolj zanima, kakšna je ta "nevzdržna" služba? Stopi do sindikalnega zaupnika in se z njim pogovori.

Poišči si drugo službo, ta čas pa potrpi. Najlažje je reči, da je nevzdržno in prejemat socialno pomoč.
Kaj pa sploh delaš, če ni skrivnost?

Okapi je 14. dec 2015 ob 18:15 izjavil:

Mene bolj zanima, kakšna je ta "nevzdržna" služba? Stopi do sindikalnega zaupnika in se z njim pogovori.

sindikalni zaupnik - hi hi
zakaj pa delaš nadure. delaj zakonske nadure katere ti lahko delodajalec očita da jih nisi naredil zaradi možnosti prerazporeditve delovnega časa (kar v pogodbi skoraj sigurno imaš). torej tedensko 16 nadur in basta. Potem te ne more odpustiti zaradi krivdnih razlogov.
če pa delaš na normo potem je pa spet druga pesem

Jah ful komplicirano spet ni. Ce dvignes glas imas teoreticno moznost, da se kaj popravi, v praksi se te pa znebijo, ker si motec. Njemu bi verjetno ustrezalo eno ali drugo zdle.

Okapi je 14. dec 2015 ob 18:15 izjavil:

Mene bolj zanima, kakšna je ta "nevzdržna" služba? Stopi do sindikalnega zaupnika in se z njim pogovori.

Sem mislil da si bolj brihten pa spet stresas neumnosti. Samo poglej kdo danes stavka? Zdravniki, policisti...torej tisti, ki imajo denar in zagotovljene place, hocejo se bolj cuzat gospodarstvo. Kdaj si nazadnje videl stavko varnostnikov, novinarjev, avto mehanikov, varilcev, zidarjev? Nisi? Cudno.
Op tebi pa svetujem, da preden sprejmes vsako suznje lastnisko delo, prvo naredi preverbo na bonitete.si, nekako si dobodi dostop, tam bos tocno videl koliko tozb ima firma, dobicek/izguba, stevilo zaposlencev...

V vsakem primeru ti po določenem času pripada socialna pomoč, tudi če si sam dal odpoved. Kolega je ravno tako dal odpoved, ampak s to razliko da je on zaprosil za socialno šele po 2 letih.

shadeX je 15. dec 2015 ob 00:37 izjavil:

V vsakem primeru ti po določenem času pripada socialna pomoč, tudi če si sam dal odpoved. Kolega je ravno tako dal odpoved, ampak s to razliko da je on zaprosil za socialno šele po 2 letih.

Da se še popravim, da ne bo prišlo do nesporazuma. Najverjetneje ne takoj, ampak po določenem času. Za to bo najboljše da prašaš na CSD.

Do izredne socialne pomoci ne vem, ce si upravicen, ce nisi upravicen do redne.

mislim, da sem mu ze odgovoril in ker bo folk kle pametoval v nedogled:

28. člen

(krivdni razlogi)

(1) Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

(2) Za razloge iz prejšnjega odstavka štejejo zlasti:

1. prenehanje delovnega razmerja, razen če gre za popolno nezmožnost za delo, v primerih:

- sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi,

- izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu prenosniku, ker je delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,

- redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca,

- redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po delodajalcu, dane zaradi delavčevih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (odpoved iz krivdnega razloga na strani delavca),

- odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu, ker delavec ni sprejel predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas,

- izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu iz razlogov na strani delavca,

- če sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja,

- odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in 117. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07 in 83/09 - odločba US), če zavarovanec ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva,

- če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

- ko voljenemu ali imenovanemu nosilcu javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave preneha funkcija ali imenovanje, pa ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo;

2. odjava iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovanca, ki ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ki ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja ali poslovne partnerke (v nadaljnjem besedilu: poslovni partner), na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje;

3. razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če:

- se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja,

- odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja,

- odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev,

- dela ali je zaposlena na črno,

- ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom,

- brez utemeljenih razlogov odkloni podpis zaposlitvenega načrta;

4. razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci iskalcev zaposlitve, in sicer če:

- se sama odjavi iz evidence iskalcev zaposlitve,

- krši obveznosti, sprejete z vključitvijo v evidenco iskalcev zaposlitve;

5. neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo;

6. neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko vpisala v evidenco iskalcev zaposlitve;

7. neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;

8. nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena tega zakona;

9. zavrnitev sklenitve oziroma neizvrševanje dogovora o aktivnem reševanju svoje socialne problematike;

10. prestajanje zaporne kazni;

11. izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala;

12. neuspešno opravljeno poskusno delo iz razlogov, zaradi katerih se lahko odpove pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov;

13. nepredloženega dokazila o vložitvi ustreznega pravnega sredstva po tretjem odstavku 17. člena tega zakona oziroma nesporočen podatek o tem, kje se to dokazilo nahaja.

(3) Osebe, pri katerih obstajajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, se pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki.

29. člen

(izključitev krivdnih razlogov)

(1) Ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči se razlog iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena po preteku šest mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona.

(2) Ne glede na določbe prve in tretje alinee 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena je do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi nasilja v družini ali zaradi preselitve v drug kraj in zaposlitve svojega zakonca ali osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.

(3) Ne glede na razloge iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena je ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki skrbi:

1. za otroka ali

2. za odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase,

ki se šteje v družino, če tak način varstva otroku oziroma odrasli osebi nadomešča celodnevno institucionalno varstvo.

Razen, ce so se popravki zakona nanasali na 28. clen (mislim, da se niso) imas tukaj vse informacije.

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podr...
Izredno socialno pomoc lahko dobis tudi ce si zaposlen. Zakaj mislis da ljudje hodijo na rdeci kriz kljub zaposlitvi?

Ne boš dobil socialne, ker se ti bodo štel dohodki.
Sicer predlagam da kupiš obrazec, oz.sprintaš, izpolniš in pošlješ pa je to to.

Sploh jo ne bo dobil.
Pri socialni se upošteva čist vse, tud dohodki iz leta 2014.
V nasprotju bi vsi tako izkoriščal, dal odpoved, pobral denar iz banke in šli na socialno vlečt pomoč + delal na črno.
Marsikatera družina jo ne dobi, dobijo jo samo samski, zelo revne družine.

Izredna marsikdo ne dobi, in se jo dodeli samo v izrednih okoliščinah, nakup radiatorja, plačilo elektrike, vode, ogrevanje.
Vse ostalo je izvzeto, nakup hrane, oblek, obutve. Poleg tega je treba obvezno priložit račun po dobljeni pomoči.

Bodo končno nekateri spoznal, da nismo nobena socialna država.

Si prebral temo?
Citat iz prvega posta:

Vem, da do namestila nisem upravčen, me pa zanima ali sem upravičen do socialne pomoči takoj z naslednjim mesecem ali ne

Mene zanima, če lahko delavec zahtevaš izredno odpoved, če mu ni bil izplačan regres že 3 leta.

Najprej prijava na inšpektorat za delo, ker je to kršenje kolektivne pogodbe in tožba na delovno sodišče, za neizplačan regres, ker inšpektorat za delo, kot nadzorni organ glede izvajanja kolektivnih pogodb, za finančni del ni pristojen.
Inšpektor bo zaradi kršitve kolektivne pogodbe, delodajalcu izdal plačilni nalog, ne more mu pa naložiti izplačila v določenem roku.
To je pač anomalija naše zakonodaje.

Kako se postopa, mi je vse jasno. Nisem bil pa 100%, da ne izplačilo regresa, ni tehten razlog za izredno odpoved.

Lakotnik29 - V tem, da lahko napiše kazen za nespoštovanje kolektivne pogodbe, ne more pa odredit delodajalcu, da se potrudi izplačat v določenem času. Nima nobenih pristojnosti na finančnem delu KP.

solatko in kje točno piše, da lahko inšpektor kaznuje delodajalca, če ne spoštuje kolektivne pogodbe glede izplačila regresa za letni dopust?

In nadalje, kaj pa če reče inšpektor delodajalcu, plačaj regres po zakonu ali pa bo kazen?

Narobe sklepaš.

solatko, ni res, da lahko inšpektor sankcionira neizplačilo regresa po kolektivni pogodbi.

Nadalje, inšpektor dejansko lahko pritisne na delodajalca in mu zagrozi z denarno kaznijo, če ne plača delavcu regresa po zakonu (torej po zakonu, ne po kolektivni pogodbi). Tudi v praksi inšpektorji zagrozijo z denarno kaznijo, če delodajalec ne uredi to in to.

p.s.: Dokler smo živi, se učimo

ZDR-1 določa v 1. odstavku 131. člena, da je delavec upravičen do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. V nadaljnjih odstavkih je določen še rok plačila ter sorazmerni del regresa.

V 25. točki 1. odstavka 217. člena ZDR-1 pa je določena denarna kazen, če ni regres izplačan v skladu s 131. členom.

Se pravi, če delodajalec izplača regres v višini minimalne plače v predpisanem roku, je zakonsko dolžnost izpolnil.

Kje je pa določba, da lahko inšpektor kaznuje delodajalca, če ne izplača regresa po kolektivni pogodbi, boš pa ti povedal. Take določbe ni. Kot tudi ni recimo nikjer določbe, da lahko inšpektor kaznuje delodajalca, če ne izplača jubilejne nagrade, ki jo določajo kolektivne pogodbe.

To pišem samo zato, da ne boš širil napačne vere.

Pravice po KP so iztožljive. Pač lahko terjaš jubilejno nagrado, višji regres za letni dopust, višjo odpravnino itd. pred delovnim sodiščem. Samo glob ni predpisanih s strani države, kar je razumljivo, saj država predpisuje globe za kršitev predpisov, ki jih sprejme država in ne za kršitev pogodb, ki jih sklepajo druge osebe. A ni to logično?