Kaj če ''tolčem plave''

Ziga Dolhar je 5. jan 2013 ob 10:33 izjavil:

Lakotnik, MadMicka - še enkrat preberita, kaj Invictus pravi glede "določitve" odpovednega roka.

Gre za sporazumno določitev odpovednega roka.

Če dlakocepimo, sporazumna odpoved nima odpovednega roka, ampak se delavec in delodajalec sporazumno dogovorita, kdaj se prekine delovno razmerje. Cel koncept odpovednega roka temelji na samovoljnem ravnanju ene od pogodbenic.

Stavek: Delavec napiše odpoved in določi odpovedni rok en dan ter da šefu podpisat, bolj kot ne zavaja ljudi, da lahko diktirajo odpovedni rok ali jih nagovarja naj šefu podtaknejo podpis takega odpovednega roka.

Nihče ne zavaja, da lahko kdorkoli karkoli "diktira" ali "podtika".

Glede na interpretacije, ki smo jih doživeli na tem forumu, dobro veš o čem govorim, če seveda hočeš. Kaj točno je narobe s tem, da sem izptavil, da delavec ne more diktirat odpovednega roka, ampak je to stvar sporazumne odpovedi, veš samo ti.

Delovno razmerje je v prvi vrsti obligacijsko razmerje, kar pomeni, da je vse stvar dogovra. Edina omejitev pri tem so zakonska določila (ZDR) in morebitne kolektivne pogodbe.

Odpovedni rok je tako termin, ki je določen z zakonom (in lahko ododatno definiran z pogodbo) kadar govorimo o enostranski prekinitvi pogodbe. Bitvo tega roka je namreč v tem, da varuje eno in drugo stran pred posledicami prekinitve pogodbe, še določen čas po sprejemu te odločitve. Kakorkoli govorimo o sporazumni odpovedi, pa so zakonska in pogodbena določila glede odpovednega roka nična in odpovedni rok kot takšen sploh ne obstaja. Ravno tako je nemogoče govori o enostranki odpovedi delavca, če do odpovedi pride z dogovorm med delavcem in delodajalcem. Cel koncept enostranske odpovedi temelji na temu,da gre za dejanja enega posameznika. Zato tudi obstaja zakonska regulativa.