Odpravnina po ZDR-1

Naslov že veliko pove. Potreboval bi par mnenj, sploh pravnikov, al pa ljudi z izkušnjami in znanjem s tega področja, če je to mogoče.

Namreč, ZDR-1 je malce predrugačil pravico do odpravnine, tudi za pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.

In sicer, 79. člen v tretjem odstavku določa, da ima pravico do odpravnine delavec, ki mu s potekom časa, za katerega je sklenjena, preneha pogodba o zaposlitvi (razen nadomeščanje pa par drugih izjem), v šestem pa je določeno, da če delavec nadaljuje z delom na podlagi druge POZ, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas pri tem delodajalcu (ni važno koliko POZ je bilo zadaj) ob izteku zadnje POZ.

Vse lepo in prav, problem oz. dilema se mi pojavi pri prehodnih določbah, ki v 230. členu določajo, da se določbe tretjega do sedmega odstavka 79. člena ZDR-1 uporabljajo za POZ, ki so sklenjene za določen čas po uveljavitvi tega zakona.

Praktičen primer bi zgledal takole:
Delavec ima sklenjeno POZ za daljši čas, zaradi projektnega dela, od leta 2010 dalje (zakaj ni bila POZ za NDČ pustimo ob strani) in je trajala do leta 2014. Ker se je projekt nepričakovano podaljšal, je bilo delovno razmerje delavcu podaljšano z novo POZ za določen čas, ki se mu sedaj izteče.

1. POZ za določen čas - 1.1.2010 do 30.6.2014 (projektno delo) sklenjena na podlagi ZDR
2. POZ za določen čas - 1.7.2014 do 30.10.2015 (projektno delo) sklenjena na podlagi ZDR-1

Glede na dejstvo, da je delavec upravičen do odpravnine šele na podlagi 2. POZ, me zanima ali se v obseg obdobja obračuna všteva tudi čas 1. POZ, ali samo čas 2. POZ?

Sam bi sicer rekel, da delavcu odpravnina pripada, ker je to pravico pridobil, ko je sklenil 2. POZ, obseg pa se izračuna na podlagi določbe ZDR-1, ki določa, da je se všteva celotno obdobje delovnega razmerja za določen čas, ne samo čas po 2. POZ.

P.S.: Upam, da nisem preveč zakompliciral. Še link do ZDR-1 - http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPred...

Jaz bi tudi reku, da bi se upoštevala delovna doba zgolj po drugi pogodbi. Ker so uvedli nov institut, verjetno niso želeli obremenjevati delodajalce za delovno dobo pred uveljavitvijo zakona. Še zlasti, ker ZDR-1 v 230. členu govori izrecno, da se ... uporablja za pogodbe, sklenjene po uveljavitvi tega zakona.. Se pravi, to velja tudi za 6. odstavek 79. člena ZDR-1, ki govori o primeru, da se sklene nova pogodba za določen čas. Torej bi morala in prva in druga pogodba biti sklenjena po uveljavitvijo ZDR-1.

Je pa možno, da bi recimo sodna praksa (ki še ne obstaja) zavzela drugačno stališče po načelu v korist delavca (do tega pride, če je pomen norme nejasen).

Glede na to, da bi šlo za majhen pcto in s tem za majhne pravdne stroške, greš komot v tožbo, boš vsaj dobil po nekaj letih točen odgovor