Kje zamenjati cekine v bankovce ?

Pozdravljeni. Doma se je nabrala malo večja vsota denarja pri tamalem v šparovčku. Vedno smo menjali v pošti , ampak glej ga zlomka so začeli zaračunavati provizijo. ( minimalno 2e, če je večja vsota pa potem procent od tega ) . Kaj vse ne bomo še dočakali v naši banana republiki. Obstaja še kakšna druga opcija zamenjave brez provizije ? Hvala za vse informacije . Lp

V vsaki manjsi trgovini te bodo full veseli ce jim prneses drobiz, se kako cokoladko bos dobil.

starboi je 30. maj 2015 ob 10:41 izjavil:

Pozdravljeni. Doma se je nabrala malo večja vsota denarja pri tamalem v šparovčku. Vedno smo menjali v pošti , ampak glej ga zlomka so začeli zaračunavati provizijo. ( minimalno 2e, če je večja vsota pa potem procent od tega ) . Kaj vse ne bomo še dočakali v naši banana republiki. Obstaja še kakšna druga opcija zamenjave brez provizije ? Hvala za vse informacije . Lp

Za 2€ boš kompliciral in to ene 2h premetaval? No če je tvoj čas zastonj, potem ja, drugače pa neseš na pošto/banko in je to to.

Na črpalkah so ponavadi tudi vedno veseli drobiža, sploh na kakšnih manjših, pa tudi na večji sem že zamenjal za 30€ drobiža.

starboi je 30. maj 2015 ob 10:41 izjavil:

Pozdravljeni. Doma se je nabrala malo večja vsota denarja pri tamalem v šparovčku. Vedno smo menjali v pošti , ampak glej ga zlomka so začeli zaračunavati provizijo. ( minimalno 2e, če je večja vsota pa potem procent od tega ) . Kaj vse ne bomo še dočakali v naši banana republiki. Obstaja še kakšna druga opcija zamenjave brez provizije ? Hvala za vse informacije . Lp

Tamalemu vzameš drobiž, mu daš notri za enako vsoto bankovcev, drobiž pa vsuješ v hitro blagajno v SPARu, ko kupuješ.

Hvala vsem za nasvete in informacije .. :) Lep preostanek vikenda Vam želim .

darkolord je 30. maj 2015 ob 11:39 izjavil:

V taglavnem NLB imajo (vsaj imeli so) self-serve stroj za štetje kovančkov.

Greš do stroja, streseš not, počakaš da prešteje. Če se strinjaš s preštetim, dobiš ven listek, ki ga "unovčiš" na šalterju. Če se ne strinjaš, nastaviš malho spodaj in ti vse strese nazaj.

V vseh večjih NLB poslovalnicah imajo tak stroj.

Jaz vedno smečem ves drobiž v trgovinah, ki imajo samopostrežne blagajne.

Zamenjava se zaračunava, pa naj bo to iz kovancev v papir ali obratno. Tudi papir za papir se zaračuna...

Živimo v času, ko vsi delajo za denar in posledično se zaračunava vse.

Meni se tudi letno nabere za okrog 100€ kovancev, pa jih nesem na banko, da mi jih položijo na račun.
Ni pa treba nič sam sortirat, imajo tam stroj za to.

Aja, a se ti nabere več kot 10k€ rdečih kovančkov ? Tam je namreč meja, sploh pa tu je govora o drobižu ki ga dobiš ko zapraviš z bankovci, ..... če te bo kaj davčna vprašala bo to od kje ti bankovci ko si zapravljal , ne pa kdaj so ti vrnili drobižke. Na davčni kr obvladajo svoj posel, tko da ne streljajo v prazno.

Kaj pa če bi pridobljeni drobiž zapravljali sproti, čemur je tudi namenjen? Če vedno plačejete z bankovci, drobiž pa doma dnevno vsujete v "šparovček" je potreba po dragi gotovini večja (trgovci, banke, država) in več imate vi dela s prenašanjem kovine, na koncu pa problem z "vnovčevanjem" le-te.

Je pa problematičnih tudi precej trgovcev, ker nočejo drobiža, ker ko jim enkrat podaš bankovec to že vtipkajo v blagajno in ta jim izračuna točen znesek vrnitve in raje vračajo 9,90 EUR, kot da bi vzeli še 10 centov in vrnili desetaka.

Edina opravičljiva izjema so otroški šparovčki, kjer jim ne smeš / ne moreš vsiljevati sprotne menjave v papir.

Najprej je treba razčistiti o katerem drobižu se govori?

Po svojih izkušnjah opažam, da je danes drobiža (vse kar ni manjše od 10 € centov) premalo, saj se kovance več uporablja in se ga temu posledično hitreje zagoni, kot npr. majhne tolarske kovance (greš na kavico s prjatlom, rabš kovance, greš na burek, kovance, vračaš manjše vsote kovance itd). Marsikdaj je problem odkar imamo evre, saj je preveliko število bankovcev, ki so veliko vredni in premalo tistih, ki so manj vredni in bolj praktični (prodajam neko stvar za 30€ in mi pomoli 50€, kaj če nebi imel za vrnt? in podobni scenariji)

Zame je drobiž 1, 2 in 5 centov in se jih ne morem znebit, ker bi enostavno tratil čas ostalim in sebi in se mi kopičijo, kar pomeni mrtev denar in večja inflacija.

Sem šel menjat v banko in so zarad mene vsi čakal, pa čeprav je delal stroj, samopostrežnega pa do sedaj nisem še videl. V trgovini nisem probal, dvomim, da bi bili veseli bakra, tako kot npr. včasih, za sprotno rabo pa tut niso primerni, ker so enostavno premali. Še 2€ je težko najdt v denarnici, če imaš recimo drobiža za 10€ notri in se vse prekriva med sabo.

Prevzamem pobudo, da se ukine cente manjše od 5 centov, kar je do sedaj že naredilo nekaj držav

To se spotoma meče v avtomatske blagajne, ne pa da se kopiči doma.

Kot je omenil darkolord in tudi v video-u

A sploh obstaja avtomat, ki bi sprejemal "baker"

Na žalost še nisem sprobal tako, da ne vem, ker bolj malo kupujem preko samopostrežnih blagajn ali avtomatih za pijačo in jedačo (vem to da ga en old school avtomat ni sprejemal).

Pa tut uporaba 1 in 2 centa enostavno ni praktična. Najprej jih komaj zbazaš iz denarnice, nato pa potrebuješ 9 kovancev po 1 cent ali pa 4 po 2 centa in enega po 1 cent se pravi 5 kovancev (cene so zaokrožene na 0,9). Ali ima sploh smisel? Odgovorite si sami. Sem prepričan da 99% ljudi, zaokroži kot da išče cente.

Jaz grem občasno s polnim žepom v Spar (seveda ko ni gneče) in vsujem notri. Ne smeš pa vsut preveč naenkrat, ker ti blokira.

pa od kod vam toliko drobiža? :O se ja porabi sproti v različnih pekarnah, trafikah bla bla. Al povsod plačujete z dvajstkami?

noob96 je 1. jun 2015 ob 10:23 izjavil:

pa od kod vam toliko drobiža? :O se ja porabi sproti v različnih pekarnah, trafikah bla bla. Al povsod plačujete z dvajstkami?

Sej sem napisal - 10 evrov na dan za malco, kar ostane gre v škatlo. Nabiraš celo leto in se nabere kar nekaj denarja.

fosil je 1. jun 2015 ob 10:46 izjavil:

krneki0001 je 1. jun 2015 ob 10:19 izjavil:

Najboljš je takrat ko so upokojenci po nakupih. Vzameš vrečko z ene 60 evri ki so večinoma v bakrenih kovancih in jih počasi notri mečeš. Ko kaka mama začne jamrat, ji pa lepo razložiš, da je v pokoju in da lahko počaka, ker se ji nikamor ne mudi.

Ti pa imaš časa in živcev, da z upokojenci tekmuješ kdo je bolj počasen

Pa odrasli nehajte zbirat drobiž. To je za otroke.

Z živci ni problemov, pa potrpežljiv sem tudi. Je pa obilo smeha, ko vidiš počasneže, kako pi*dijo, ker je kdo še počasnejši od njih.

na avtomatski blagajni v šparu se mi je že zgodilo, da je avtomat pojedel bankovec za 5€ in zmrznil in nato zahteval ponovno plačilo.

uslužbenko je bilo kar težko prepričat da smo že dali 5€ not. Nato smo ene 10min čakali da je prišel varnostnik, da se je škatlo lahko odprlo in so videli da je bankovec za 5€ res bil vstavljen notri a ga ni zaznalo. Najbrž bi moral prist varnostnik tudi tam, da bi se lahko zadevo odpiralo in predvidevam, da se nikomur ni dalo čakat pol ure na prihod varnostnikov.

...:TOMI:... je 4. jun 2015 ob 17:35 izjavil:

Nebivedu, zakaj si delaš delo in vsak dan novih 10 eur. Plačaj si malico, kolikor pač stane in to je to. Če ne zbiraš tega drobiža, to pomeni, da zapraviš ves denar, če kovancev ne vržeš v šparovc?

Temu se reče šparanje. Navadil sem se pa to delat že pred leti, ko sem bil še dijak. Le da sem takrat šparal od ponedeljka do petka, da smo lahko šli ven žurat v petek. Danes pač šparam celo leto in enkrat na leto odprem škatlo.

Probaj, pa boš videl, da se da kr nekaj prišparat na brezveznih stvareh, ki jih ne kupiš, ker v denarnici nimaš drobiža.

Mebivedu: Če si nagnjen k pretiranemu zapravljanju malenkosti, potem je to res lahko tvoje zdravilo. Jaz nimam te bolezni in ne potrebujem nekega namišljenega šparanja, ki to ni. Meni na koncu leta ostane toliko, kot imam, nič več ne bi imel, če bi dajal v nek šparavc.

Deamon, odvisno je tudi od banke do banke. Načeloma imajo vsi vse to v cenikih, če se uslužbencu dvigne, lahko zaračuna ali pa ne.

http://www.nlb.si/tarifa-za-prebivalstvo

Stran 11

To sploh ni tako redek pojav, zato so banke, ki želijo stimulirati uporabo plastike svojim strankam ponudil tudi takšno obliko varčevanja - razliko do naslednjega celega evra predstavijo na varčevalni račun.