Odprtje normiranega spja

Okapi je 28. apr 2015 ob 11:32 izjavil:

Če s.p. zapreš prej, moraš plačati razliko DDV, pač glede na čas amortizacije.

Pač plačaš razliko, in si misliš, da te je vmes država brezobrestno kreditirala.

Pa za računalnike je amortizacija 2 leti.

O.

DDV amortizacija je 5 let, ne amortizacija za osnovna sredstva. Bistvena razlika ...

Amortizacije osnovnih sredstev pri normirancu sploh nimaš.

Okapi je 28. apr 2015 ob 17:40 izjavil:

Končnemu kupcu je pa čisto vseeno ali je cena z davkom ali brez, itak more plačati vse.

LOL, končnemu kupcu ni čisto nič vseeno, ali stane nekaj 100 evrov ali 122 evrov. Že zaradi veliko manjših razlik gredo h konkurenci.

LOL to you too... še enkrat pozorno preberi kar si citiral in kako si odgovoril. A ti potem solato kupuješ samo pri branjevkah, ker je brez davka in je zato 18% cenejša kot v Merkatorju?

Končne cene zavezancev za DDV in nezavezancev za DDV so za fizikalce približno enake. Če vzameš oba in predpostavljaš da na koncu oba enako zaslužita, potem je končna cena nezavezanca vedno malenkost višja, ker za stroške ne more upoštevati vstopnega davka. Kdo pa potem h komu hodi je pa itak druga zgodba.

Bottom line je, da se končna cena pri zavezancu niža z višanjem stroškov (on to potem kompenzira s povečanjem prometa oziroma prelaganjem dela na druge), pri nezavezancu pa se cena niža samo z nižanjem stroškov.

Izhaja iz tega, da lahko s.p. optimizira svoj profit na račun nižjega plačila dohodnine, kar doseže z višjimi (fiktivnimi) stroški.

Furbo je 29. apr 2015 ob 11:40 izjavil:

Več stroškov nižja cena? Kje pa si to modrost našel?

OK, se bom popravil... več odhodkov.

Po domače večji promet ti omogoča da spustiš ceno.

Predpostavljam, da je odhodkov vedno manj kot prihodkov (če ne itak lahko kar takoj zapreš) in da želimo vedno enak zaslužek. Če prihodke večamo v neskončnost, odhodki limitirajo proti prihodkom in se za enak zaslužek zmanjšuje relativni gap med vstopnim in izstopnim davkom. Osredotočaš se torej ne več toliko na to kar je bil tvoj primarni posel ampak samo na nižanje razmerja med vstopnim in izstopnim DDV-jem, se pravi da na koncu živiš samo od te razlike. To sicer ni enostavno niti ni optimalno, ker pri večjem prometu obstajajo bolj donosne "mahinacije" kot je ta.

Recimo tako kot pri polaganju knaufa, kjer ni več primarni cilj storitev izvedbe ampak preprodajanje materiala ter posledično mahinacija z DDV-jem. Če na koncu autsorsaš še nekoga, ki pod ceno namesto tebe postavlja predelne stene, si zmagal.

Furbo je 29. apr 2015 ob 12:09 izjavil:

Ni to tako simpl. Večina naj gre raje kar v normirca.

To itak.

Vprašanje je bilo samo kdaj se kakšna oblika bolj izplača. No vsaka oblika ima svoje prednosti in pri vsaki je nek trade-off.

BlaY0 je 29. apr 2015 ob 11:03 izjavil:

Okapi je 28. apr 2015 ob 17:40 izjavil:

Končnemu kupcu je pa čisto vseeno ali je cena z davkom ali brez, itak more plačati vse.

LOL, končnemu kupcu ni čisto nič vseeno, ali stane nekaj 100 evrov ali 122 evrov. Že zaradi veliko manjših razlik gredo h konkurenci.

LOL to you too... še enkrat pozorno preberi kar si citiral in kako si odgovoril. A ti potem solato kupuješ samo pri branjevkah, ker je brez davka in je zato 18% cenejša kot v Merkatorju?

Končne cene zavezancev za DDV in nezavezancev za DDV so za fizikalce približno enake. Če vzameš oba in predpostavljaš da na koncu oba enako zaslužita, potem je končna cena nezavezanca vedno malenkost višja, ker za stroške ne more upoštevati vstopnega davka. Kdo pa potem h komu hodi je pa itak druga zgodba.

Bottom line je, da se končna cena pri zavezancu niža z višanjem stroškov (on to potem kompenzira s povečanjem prometa oziroma prelaganjem dela na druge), pri nezavezancu pa se cena niža samo z nižanjem stroškov.

Sem lepo napisal, da je odvisno od posameznega primera, oziroma dejavnosti (in z njo povezanimi stroški). Imaš cel kup dejavnosti z minimalnimi stroški. Ampak načeloma je točno tako, branjevka ima lahko nižjo ceno, pa vseeno zasluži več kot Mercator s kilo solate. Prevajalec, ki ni zavezanec, lahko ponudi bodisi nižjo ceno, ali pa za enako ceno zasluži več kot zavezanec. V glavnem, večja kot je dodana vrednost tvojega dela oziroma izdelka, manj se splača biti zavezanec, če prodajaš fizičnim osebam.

Jasno da ne boš ponudil nižje cene, če lahko enako. Ampak v tem primeru pa več zaslužiš kot zavezanec z enako ceno. Point je, da lahko enako zaslužiš z nižjo ceno.

Pri dejavnostih z majhnimi materialnimi stroški predstavljajo tisti, ki lahko poslujejo brez DDV, v poslovanju s fizičnimi osebami in ustanovami, ki niso zavezanci, neke vrste nelojalno konkurenco tistim, ki morajo obračunati tudi DDV.

Vsem so pa nelojalna konkurenca popoldanski espeji, ker so njihovi prihodki manj obremenjeni s socialnimi prispevki.

O.

Če "fuša" kot praviš popoldne, ni s tem nič narobe. Če pa "fuša" med delovnim časom rednega delodajalca, je pa to v bistvu problem tega delodajalca, ker mu to omogoča.

Pozdravljeni,

Mi lahko kdo razlozi s cim, oziroma na koliko so omejeni prispevki pri norm. sp. -ju?

Ob predpostavki, da imas vsako leto max. dohodke; se pravi 100.000€. Kako razumem se vsako leto placujejo glede na dohodke v prejsnjem letu. Vendar kje je ta meja? Max. prispevki pri max dohodku?


Hvala za obrazlozitev.

Lp,
A

alkor je 1. maj 2015 ob 19:27 izjavil:

Pozdravljeni,

Mi lahko kdo razlozi s cim, oziroma na koliko so omejeni prispevki pri norm. sp. -ju?

Ob predpostavki, da imas vsako leto max. dohodke; se pravi 100.000€. Kako razumem se vsako leto placujejo glede na dohodke v prejsnjem letu. Vendar kje je ta meja? Max. prispevki pri max dohodku?


Hvala za obrazlozitev.

Lp,
A

http://mladipodjetnik.si/podjetniski-ko...

Izračunaj si ...

In katera je ta zgornja meja. Namrec po tem se prispevki vsako leto vecajo. Valda so omejeni z neko max.vsoto, ki pa je...?

Vendar pa kot normiranec tega zneska ne moreš doseči, ker si omejen z max. prihodki (100.000 EUR) in s priznanimi stroški (80%).
Če k Okapijevem izračunu dodamo še prispevke preteklega leta, je limita tam nekje pri 1000 EUR. Upoštevaje omejitev, da ne presežeš 100.000EUR (kar je sicer po zakonu izjemoma tudi dovoljeno, vendar ne dve leti zapored).

Se pravi lahko dosežeš zgornjo mejo prispevkov samozaposlenih, samo ne več let zapored.

Kakor absurdno se sliši, ampak točno tako.

Samo plačaš.

Vsa plačila, ki si jih dolžan FURSu, pa najdeš v eKartici v eDavkih. Naštudiraj to. Se splača. In potem redno preverjaj ...

Silvester Fineus je samo za kreiranje bilance ...

Torej je tale Silvester Fineus samo enkrat letno do konca marca za predhodno leto? Jaz plačam teh nekaj eur akontacije na zgoraj omenjeni račun in se bo samo prikazalo na eKartici in mi ni treba nobenih obrazcev oddajati, tako kot praviš.

Ok, hvala lepa. Nakažem danes pa da vidimo.
Lp

Okapi je 6. maj 2015 ob 15:04 izjavil:

Po mojem lahko plačaš celo za celo leto vnaprej in prišparaš pri stroških za bančna nakazila. Če ti denar leži na transakcijskem računu, kjer ni nobenih obresti, boš nekaj evrov profitiral, pa še nekaj dela in klikanja na e-davkih si prišparaš.

O.

Itak da lahko. Sam zakaj bi brezobrestno kreditiral državo.

Drugače pa ni nujno da nakažeš to gor iz svojega poslovnega računa. Sam plačujem iz osebnega kjer nimam provizije pri plačilu položnic.

Nekaj evrov? Si hotel reči nekaj centov, ne Pri NLB so obresti na TRR 0,01% (za 3 mesečne depozite pa recimo 0,05%). Pri 1000 evrih to v enem letu znese 10 centov.

O.

Tud od veztave 1000 EUR za eno leto komaj dobiš za pico in pir .

Če lahko, se splača predvideti koliko bo tvoj dobiček, in preprosto plačati ...

Obstaja pa tudi skupen sklic (mislim da 99996), kamor lahko vplačaš denar za vse svoje terjatve DURSa do tebe ...

Za s.p., plačaš gor 1x letno 5000 EUR, pa imaš mir ...

Invictus je 6. maj 2015 ob 16:14 izjavil:

Obstaja pa tudi skupen sklic (mislim da 99996), kamor lahko vplačaš denar za vse svoje terjatve DURSa do tebe ...

Za s.p., plačaš gor 1x letno 5000 EUR, pa imaš mir ...

Ta sklic 99996 velja samo znotraj blagajne. Torej, v odvisnosti za kakšne davke in prispevke gre.

Tisto, kar plačuješ ZPIZ-u gre na en račun, tisto kar ZZZS-ju na drug, DDV spet na tretji, NUSZ na četrti (oz. ima vsaka občina svojega).

Na tak način lahko npr. plačaš akontacijo dohodnine in DDV v enem znesku, ne moreš pa npr. prispevkov ZPIZ in ZZZS.

Ne vem kaj bi ti dobival po pošti?

OK, ampak to boš dobil samo enkrat, sam moraš plačevati ta znesek mesečno, nihče te ne bo dodatno opozarjal.

Nč ne računat na 3 mesece. Enkrat na teden se te stvari preverja.

Kaj zdaj še opomina ni več? Vem da je bilo prej pisno, potem so to ukinili in so bili elektronski opomini...zdaj pa kar direkt izvršba?

Opomin dobiš enkrat in če po opominu vse plačaš (vključno z obrestmi od izdaje opomina naprej - ki si jih lahko izračunaš na edavkih), dobiš opomin TUDI naslednjič.

Če ti pa ostane kaj odprtega, ga pa naslednjič ne dobiš.

DaPolice je 8. maj 2015 ob 11:52 izjavil:

Pa čakaj no. Če je država tako efektivna pri izstavljanju opominov in računanju neplačanih centov, zakaj ne trgajo direktno že vsem ?

Preveč efektivno, bi propadel celotni državni aparat ker nebi bilo dela ?

Odlično vprašanje in tudi mene zanima odgovor.