Pritoževanje z eleganco

Včasih se znajdem v stanju, ko mi nekaj ni všeč in rečem kakšno krepkejšo. Kljub temu, da prejemniku sporočila to ni všeč, tudi ni vidnih sprememb, pač ne zaleže. Zato iščem nasvete, kako se spopasti.

Malo bolj oprijemljivo, kaj me moti:
* čevlji, ki niso zloženi na police, temveč so posejani vsenaokrog. Najprej sem bil jaz tisti, ki se je pritoževal, a ko sem jih začel posnemati in jih puščati naokrog, sem jih pa slišal!
* nepomita posoda v pomivalnem koritu, ki onemogoča kakršno koli delo.
* pospravljenost prostorov le, če kdo pride na obisk, toliko za izgled, in sicer tako, da se vse stvari zmečejo v omaro, predale. In če se kaj ne najde, sem jaz kriv!
* šparanje hrane do roka uporabe in hrana s pretečenim rokom v hladilniku

Besede pač ne zaležejo. Kaj pa bi? Težko mi je biti slabši.

A govoriš o ženi, mami, očetu, cimru...? Prodajalki v trgovini s čevlji...?

OP je podal čist solidno dilemo. Kje se to dogaja in ali bi se moral obrniti proč ter požreti, sploh ni na mizi. Lahko gre za nepospravljene inštrumente na delovnem mestu. Lahko gre za počasnost trgovke na delikatesi. Lahko gre za zoprnega otroka v gostilni, ko je pač treba opozoriti starše, naj mu vendarle ne dovolijo plezanja pod tvojo mizo, medtem ko se prehranjuješ.

OP je pač izbral nekaj primerov, lahko bi pa druge. Sprašuje pa za konkreten nasvet, kako na lep način izrazit sporočilo z neprijetno vsebino. Naj ta tema ne deraila v razpravo o OP-jevem stanovanjskem problemu, odnosih s starši in filozofske razprave o (ne)potrpežljivosti.

Osnovna premisa je zelo aktualna: kako na lep način podati kritiko, tako da se prejemniku ne stemni pred očmi zaradi same oblike povedanega, ampak da dejansko razmisli o vsebini.

Točno tako, kot je imagodei napisal. Išče se način izražanja, ki naj bo učinkovit in nevsiljiv.

Naštel sem primere, ki so se mi pojavljali (dlje časa) v različnih okoliščinah in ki mi niso všeč. Včasih je okolje mogoče zamenjati, drugič ne.

Na splošno je posameznika težko obsojati, saj mu je lahko trenutno stanje všeč, zato se lahko za začetek omejimo le na primere, ki vpivajo na druge ljudi in za katere menimo, da jih je lahko popraviti s kakšnim gibom roke več.

Od posameznika vsekakor ne pričakujem, da se prehranjuje za mizo, če mu paše stoje, vendar pričakujem, da počisti za sabo tisto hrano, ki mu je padla na tla, saj lahko kdo stopi vanjo. Tu ne gre za vzgojo (učenje dobrih stanj), temveč za preprečevanje slabih stanj.

bambam20 je 23. mar 2015 ob 14:14 izjavil:

Potrebuješ normalne sostanovalce, ker tole , kar opisuješ je grozljivo. NIti nočem vedet kako imate umazano kopalnico in WC!

Kopalnica je čista (brez vodnega kamna in lis po pipah), saj je čistočo mogoče videti, medtem ko so predali zabasani (z mili iz hotelov preteklih let, recimo). Hehe.

Predvsem se morate začet pogovarjat, ne pa samo klepetat.
In pa napisat min. hišni red s katerim se vsi strinjate in ga potem furat.

Če je več stanovalcev v apartmaju/stanovanju, oseba ki jo največ stvari moti predlaga "sestanek" in predloži list opravil npr. čiščenje kopalnice, kuhinje, kdo odnaša smeti. Brez obtoževanja.

Kako postopati, ko nekdo ignorira nek tak blag predlog, pa ne bi vedel.

Živel sem pa v stanovanju z večimi. Bil je nered, en tip je puščal stvari po celi sobi, blokiral hodnik, prekrival pol kuhinjske mize z svojimi kosmiči in ostalim balastom. Dve drugi ženski sta bili malo manjši packi. Začel sem s sesanjem, pa da da sem njegove stvari dal na en ali dva kupa in naredil malce več prostora. Pa sem mu rekel, če bi lahko odslej malo bolj pucali, da mamo zamazano. Tudi sostanovaki sta začeli potem sesati, čistiti.. Tale tip se ni dal in vse kar smo naredili, je zasvinjal.. pustil umazane(blatne) čevlje sredi sobe, blatno delovno opremo.... Tega tipa se ni prijelo. Na koncu sem mu direkt rekel, da naj umakne svoje stvari, naj drugim da malo prostora, naj začne še on pucati. Se ni dal. K sreči se je takrat priselil en novi, tip "boli me k****c" in videl naš trud, da bi bilo bolj čisto. Mu je vse njegove stvari vrgel na posteljo in sčistil celo stanovanje. Nihče več ni govoril z packom. Takrat sem se tudi odselil zaradi drugih zadev.

Kakor je @Matek napisal, standard higiene pri tem packu je bil precej nižji. Ali greš
1.)v konflikt in mu kaj rečeš,
2.)se odstraniš iz situacije (npr. izseliš),
3.)se potopiš pod njegov nivo, da njega začnejo motiti stvari.

Verjamem, da se z nekaterimi preprosto ne da ne zlepa in zgrda.

Je pa definitivno to nardit v živo. Je vsaj možnost, da se ohrani "prijateljski" odnos. Preko emaila ali sms-a postanejo stvari še bolj nerodne, razen če se res redko s kom vidiš in je to bolj simpl način, da se nekoga rešiš.

čuhalev je 23. mar 2015 ob 12:08 izjavil:

Včasih se znajdem v stanju, ko mi nekaj ni všeč in rečem kakšno krepkejšo. Kljub temu, da prejemniku sporočila to ni všeč, tudi ni vidnih sprememb, pač ne zaleže. Zato iščem nasvete, kako se spopasti.

Ponavadi najbolj pomaga če človeku poveš kaj hočeš od njega in mogoče še zakaj si to želiš. Vse ostale reči, kot so grožnje, podjebavanje in eleganca so balast in ne pomagajo nujno k doseganju cilja. Lahko pa pomagajo k osebnemu zadovoljstvu ali k večanju/manjšanju konflikta.

1: žaljenje s pokroviteljskim tonom in resnim obrazom.
2: žaljenje s humorjem
3: žaljenje 3. osebe s presenečenjem.

to so nekako 3 variante indirektnega pristopa k problemu.

tak odnost preverjeno deluje.
sj to se ne gre za to da boš skos tak, ampak da daješ opazke na tak način. občasno. in potem se folk zamisli malo. če ne zdaj, pa potem ko jim dojadi. če se jih to prime in te uprašajo zakaj in kako, pa jim lepo poveš da je tam in tam svinjak ter svinjarija. in da treba imeti red ter čistočo.
in to ponavljaš dokler se stanje ne izboljša.
če pa to ne deluje pa imaš itq opravka z bedaki, ki jih je boljše zapustiti.

gruntfürmich

tak odnost preverjeno deluje.

Nekako tako:

Posnemi in pošlji njihovim mamam.

Stvar s posodo je vsekakor iz tistih let, vendar so ta leta že mimo.

šparanje hrane do roka uporabe in hrana s pretečenim rokom v hladilniku

Hrana se ne pokvari magično, ko odbije polnoč določenega dne.
Rok trajanja je orientacijski in če je hrana še dobra ni razloga za metanje stran.

Ko sem pospravil neko mesto, so to ravnokar pospravljeno mesto opazili kot novo mesto za odlaganje stvari. Sklepam, da je problem v njihovi nepreglednosti, kaj imajo, koliko imajo in česa nimajo. Skratka, če jim sestaviš omaro, jo bodo zapolnili.

Zaenkrat je moj pristop tak, da jim ob novo stvar položim staro, da vidijo, da jo že imajo.

Še ena zgodba: V neki mizi imamo dve predala; v prvem so pisala in v drugem samo orodje. Jezi me, ko v drugem predalu najdem pisala, in me dobesedno razpizi, če v drugem predalu najdem sukanec ali pa orodje iz drugega prostora, kajti potem delam v tistem drugem prostoru in nimam kaj v roke prijeti. V predalu mize pa podvojeno orodje. Se zgodi parkrat mesečno, ampak preživim tisto prenašanje.

Zame ima vsaka stvar, ko ni v uporabi, svoje mesto.

fosil je 23. mar 2015 ob 20:40 izjavil:

Hrana se ne pokvari magično, ko odbije polnoč določenega dne.
Rok trajanja je orientacijski in če je hrana še dobra ni razloga za metanje stran.

Da, vendar če imaš skoraj dva kilograma sira, ga je težko pojesti v določenem roku. Poleg tega določeni siri (pakirano narezani) postanejo tekoči, kot da bi bili stopljeni.

noraguta je 23. mar 2015 ob 20:40 izjavil:

men je bivša baba krožnike ob tla metala, če nisem pomil džezve preden sem odšel na šiht.

Je to razlog, da je bivša?
Retorično vprašanje.

sisemen je 23. mar 2015 ob 20:07 izjavil:

Še alternativa, vrži se pod vlak, ne razumeš kaj je čar študentskega življenja. Vse o čemer praviš se je dogajalo že 20 let nazaj, nihče ni od tega umrl, danes so se te ljudje čisto spodobno razvili, imajo družine in otroke. Je bil pa tudi en primerek, ki je težil kot ti, poštrikan do onemoglosti, prava mamina maza, potem ga je pustila babnica, bil brez službe, in danes je klošar, ga lahko še srečaš v centru Ljubljane. In ne motijo ga več nepomembni detajli, zaradi katerih se niti teme ne splača odpirat. Če rabim pripomnit: true story!

verjetno so mu mal tut mamila pomagala

[D]emon je 24. mar 2015 ob 06:18 izjavil:

sisemen je 23. mar 2015 ob 20:07 izjavil:

ne razumeš kaj je čar študentskega življenja

Ziher ne to, da zivis v flatu s prasci, ki v studentskih letih nimajo razciscenih osnov cistoce.

Zanimivo, kako so postale generacije razvajene, oni bi imeli vrhunsko udobje med studijem in ce se nekdo ne pokorava njihovim navadam, potem so pa prasci. Ko zivis z nekom, bo potreben dialog, je pa njemu zagotovo 100x lazje nekaj ne narediti, kot je tebi najdati, da ne omenjam, da si v vsakem primeru na koncu ti tezak. Ce ga kaj moti naj pac pospravi.

sisemen je 24. mar 2015 ob 06:21 izjavil:

[D]emon je 24. mar 2015 ob 06:18 izjavil:

sisemen je 23. mar 2015 ob 20:07 izjavil:

ne razumeš kaj je čar študentskega življenja

Ziher ne to, da zivis v flatu s prasci, ki v studentskih letih nimajo razciscenih osnov cistoce.

Zanimivo, kako so postale generacije razvajene, oni bi imeli vrhunsko udobje med studijem in ce se nekdo ne pokorava njihovim navadam, potem so pa prasci. Ko zivis z nekom, bo potreben dialog, je pa njemu zagotovo 100x lazje nekaj ne narediti, kot je tebi najdati, da ne omenjam, da si v vsakem primeru na koncu ti tezak. Ce ga kaj moti naj pac pospravi.

Ljudje, ki ne znajo pospravljat za seboj, imajo marsikaj za razcistit sami pri sebi. Da so to ljudje v studentskih letih je se toliko bolj zalostno. Nihce ne govori o "vrhunskem udobju", ampak o osnovah cistoce in reda.

Sam sem imel enega takega cimra, hvala bogu sem bil na boljsem ker sem jaz oddajal v najem, pa sem ga lahko postavil pred ultimat: naj se neha obnasati kot da je v hotelu mama ali pa naj si najde drugo stanovanje. In seveda, ker je bilo razvajencku odvec se nauciti pospravljati za sabo in vzdrzevati nek osnovni red, je hitro odpeketal drugam.

Ce si v nadrejenem polozaju je situacija lazja. Hipoteticni situaciji, ki jo je zastavil OP pa bi rekel tako: Odseli se. Razvajencki iz hotela mama bodo to tudi ostali.

Pa spet - ne gre za študensko stanovanje. Gre za vprašanje, kako v kateri koli situaciji (nered v študentskem stanovanju je le primer) na kulturen način izrazit svoje nestrinjanje in upati na izboljšanje, pri tem pa ne poteptati dostojanstva naslovnika tega sporočila. Morda je človek sicer čisto OK. Morda gre za tvojega dobrega prijatelja, pa te moti samo ena specifična razvada. Morda gre pa za naključno kelnarco v gostilni, ki te že ob prvem srečanju tika, ali pa brez posebnega razloga na mizo meče krožnike, da kar odskakujejo.

Tudi ni to vprašanje pomanjkanja bontona. Mislim, OK, jasno, da nekateri nimajo razčiščenega. Ampak OP je temo zastavil tako, da ne razpravlja o teh rečeh. Njega ne zanima, kako to reševati na nivoju družbe, ampak zgolj to, kako 1 na 1 to moteče obnašanje kulturno izpostavit, tako da to ne postane neka besedna vojna, ki se konča z očitki "Ti si pa prejšnji teden založil gedore!" "Ti pa v službenem času telefonariš in pri tem motiš cel kolektiv, pa ti nihče nič ne reče!" "Tebi pa smrdi iz ust!" "Ti pa cel smrdiš, umij se!" in na koncu eskalira po možnosti do fizičnega obračuna.

Kako recimo kelnarci, ki je v gostilni že 3x šla mimo tebe, pa ti še vedno ni prinesla računa, kulturno povedat, da naj vendarle prinese račun?

Kako dvema upokojenkama, ki sta se s polnim vozičkom zapodili na ravno odprto blagajno kulturno povedat, da bi bilo lepo, če bi te spustili naprej, ker si na malici in se ti mudi nazaj na šiht, pa da bo trgovka tvojo žemljo, 5 dek salame in 5 dek sira zelo hitro zaračunala?

Kako mlademu, ambicioznemu in sicer prijaznemu novemu sodelavcu brez izkušenj, ki po eni strani ob vsaki težavi priteče do tebe po pomoč, po drugi strani pa na predstavitvah rezultate dela predstavlja kot avtentično svoje in te niti ne omeni, razložiti da je po šestih mesecih počasi dovolj in da bo moral postati bolj samostojen?

Kako medicinski sestri, ki naroča paciente za obisk osebnega zdravnika, kulturno povedati, da ne razumeš, kako je možno, da si naročen pol ure po začetku delovnega časa, na vrsti pa s polurno zamudo? Kako izrazit svoje nestrinjanje, da si naročen ob 16h, na vrsto pa prideš ob 17:15? Kako ji kulturno namigniti, da njene organizacijske sposobnosti očitno smrdijo in da bo glede tega treba nekaj storiti, ker pač nimamo vsi časa ždeti v čakalnici 1,5h, ker se ona iz izkušenj ni sposobna naučit, da dohtar uspe obdelat v povprečju samo 4 paciente na uro, ne pa 6, kot si predstavlja ona?

Tako je. Včasih se je dobro narediti neumnega, sploh pri obrazcih, za katere vidiš, da so čudno ali nejasno sestavljeni, saj s tem jezo nad sestavljalcem obrazca enostavno preložiš na delavca tam. Seveda izboljšanje obrazca ni popolnoma zagotovljeno, vendar je dodatna pomoč nekaj vredna. Če bo delavec dojel, da imajo ljudje pri obrazcu problem, bo posredoval naprej.

Bi pa dodal še naslavljanje. Iz izkušenj je bolje, če se izognemo besedi ,,Ti", ampak poved povemo tako, kot da osebe ne poznamo: ,,Rad bi plačal račun." ,,Joj, da ne bo slučajno kakšen krožnik padel na tla," oziroma, če smo pravi tip človeka: ,,Uuuu, obdal nas je vonj novih južnih vetrov." Vendar to zaleže le, če oseba poved sliši in se v njej prepozna.

Mimogrede, v komunikaciji vidim porast uporabe osebnih imen: ,,Jutri vas bo sprejel Andrej," saj se to sliši veliko bolj prijazno (nivo enakovrednih oseb) kot uporaba priimkov: ,,gospod Šinkovec," kjer se sliši podredje.