Prometna nesreča s službenim avtomobilom

Pogodbo z zavarovalnico sklene PODJETJE. Po neki kmečki logiki torej kakršno koli odbitno franšizo plača podjetje.
Lahko pa da ima posamezno podjetje kake interne akte / kolektivno pogodbo ... kjer je določeno, da morebitno škoda nato terja iz OD delavca.

Vse je odvisno od internih aktov. neposredno zavarovalnici mora plačat podjetje, ki je sklenilo pogodbo. Od tam naprej je pa stvar notranje politike podjetja kako bodo to urejali.

theBill je 12. feb 2015 ob 16:02 izjavil:

Hja, samo kolikor sem bral zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), je delavec dolžan plačati škodo le v primeru namerne povzročitve (kar je logično) ali hude malomarnosti, kar v sodni praksi pomeni, da je vozil pijan, s prekoračeno hitrostjo, itd.

13. Odškodninska odgovornost

177. člen
(odškodninska odgovornost delavcev)

(1) Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.

Če si povzročitelj nesreče je to malomarnost.

bambam20 je 14. feb 2015 ob 06:49 izjavil:

theBill je 12. feb 2015 ob 16:02 izjavil:

Hja, samo kolikor sem bral zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), je delavec dolžan plačati škodo le v primeru namerne povzročitve (kar je logično) ali hude malomarnosti, kar v sodni praksi pomeni, da je vozil pijan, s prekoračeno hitrostjo, itd.

13. Odškodninska odgovornost

177. člen
(odškodninska odgovornost delavcev)

(1) Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti.

Če si povzročitelj nesreče je to malomarnost.

Še enkrat preberi kaj piše v citiranem členu. V priemru prometne nesreče je o hudi malomarnosti moč govorit, če iamo profesionalnega šoferja (ker od njega se pričakuje večja sposobnost pri vožnji vozila) ali če delavec zavestno vozi na način s katerim je doprinesel k nesreči. Recimo prehitra ali objestna vožnja in podobno.

Namernost ali naklep v prometni nesreči je potrebno dokazat. Za prehitro ali objestno vožnjo to velja, samo večina nesreč v prometu se zgodi voznikom, ki se držijo predpisov in so sicer vzorni vozniki, tako, da dragi Lakotnik, ni povzročitev prometne nesreče, vedno, tudi če gre za profesionalnega voznika. Ljudje namreč delajo tudi nenamerne napake. Namen je potrebno dokazat, hudo malomarnost tudi.

solatko je 14. feb 2015 ob 09:13 izjavil:

Namernost ali naklep v prometni nesreči je potrebno dokazat. Za prehitro ali objestno vožnjo to velja, samo večina nesreč v prometu se zgodi voznikom, ki se držijo predpisov in so sicer vzorni vozniki, tako, da dragi Lakotnik, ni povzročitev prometne nesreče, vedno, tudi če gre za profesionalnega voznika. Ljudje namreč delajo tudi nenamerne napake. Namen je potrebno dokazat, hudo malomarnost tudi.

Še dobro dragi solatko da spet nakaldaš v tri di namesto, da bi se vsaj enrkat v življenju izobrazil preden blekneš neumnost. Ja, za profesionalne voznike veljajo drugačni standardi.
http://www.sodisce.si/znanje/sodna_prak...

Tisti vedno si pa ker lepo nekam vtakni, ker si ga ti privlekel v debato, da se boš lahko obešal na njega in ga podtikal ostalim.

To, da po nesreči pri vzratni vožnji razbiješ ogledalo na sosednjem avtobusu in da se to zgodi zgolj enkrat, pa lahko zaradi tega izgubiš službo, je skregano in z zdravo pametjo in s predpisi.

Kaj ko bi začeli recimo sodniki sami sebe metati iz službe. Namreč, večkrat se zgodi, da je sodba razveljavljena zaradi napačne uporabe materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti. Ko je sodba razveljavljena, lahko nastane dodatno več tisoč EUR stroškov, v primerjavi z enim razbitim ogledalom je to drobiž.

Trdim, če je voznik vozil počasi, če ni bil alkoholiziran, potem pač zaradi enega usranega ogledala ne bi smel izgubiti službe. In tudi ne bi smel odškodinsko odgovarjati. Tu o hudi malomarnosti ni govora, razen če kdo misli, da je vsaka prometna nesreča, ki jo stori poklicni voznik, posledica hude malomarnosti. Očitno tako mislijo tistile sodniki na višjem delovnem sodišču, ki so skupaj spacali zgoraj linkano sodbo.

Sicer pa velja theBill, če so tvojemu kolegu karkoli odtegnili pri plači, je moral vnaprej podpisati, da se strinja z višino odškodnine in s tem, da se zadeva pobota s plačo. Če to ni storil, lahko zahteva denar nazaj. Odgovarja pa zgolj, če je do prometne nesreče prišlo zaradi hude malomarnosti, v to vključjem prehitro vožnjo, alkohol, pač mora biti nek dodaten element, sicer lahko govorimo le o navadni malomarnosti. Na vsak način bi pred podpisom moral tudi zahtevati kopijo zavarovalne police, da vidi, če sploh imajo odbitno franšizo in koliko znaša.

Da pride pri poslu kdaj pa kdaj do škode, je poslovni riziko delodajalca. Samo izjemoma lahko ta riziko prevali na delavca, kot rečeno, če je škoda povzročena naklepoma ali iz hude malomarnosti.

ne, ker on za razliko od tebe ne nabija v tri dni in razmišlja ter izraža svoje mnenje. Za razliko od idiotizmov, ki smo jih vedno deležni s tvoje strani, ko nam svoja prepripričanja poskušaš prodat kot unviverzalno resnico. Ne spremeni pa to dejstva, da je višje sodišče jasno presodilo, da so pri profesionalnem vozniku standardi višji kot pri ostalih ljudeh.

Torej lahko v službi zakonito zavrnem vožnjo službenega vozila?
Na podlagi da si ne morem privoščiti plačila morebitne škode?

mislim da bi moral delodajalec obvestiti voznika o odbitni franšizi z pogodbo o uporabi službenega avta

Invictus je 25. mar 2016 ob 21:04 izjavil:

Ta je pa dobra.

Obvezno moraš uporabljati službeno vozilo, in zraven kriti še vse stroške, ki nastanejo z njim, razen registracije in goriva.

A se še komu to ne zdi logično?

Še dobro da delavcev ne naložijo nakupa službenega vozila ...

Tudi meni je zadeva nelogična.

V bistvu ni delavec kriv, če je podjetje škrtarilo in ni sklenilo zavarovanja brez odbitne franšize.

Tudi povišanje zavarovalne premije se nebi smelo kar tako preložiti na pleča delavca. Isto vozilo bo v zavarovalnem obdobju lahko vpleteno še v kakšno drugo nezgodo povzročeno s strani drugega voznika. Se bo potem delilo povišanje premije? Za eno leto ali tudi za naslednje, ker bo padlo za dva premijska razreda?

Za moje pojme te zadeve soadajo pod poslovni rizik. Če kot delodajalec ne zmoreš nositi tega tveganja in se ne zavaruješ na ustrezen način, bi bilo najbolje, če nimaš službenih vozil.

Se pa s tem odpira še eno vprašanje: uporaba delavčevega vozila za službene poti. Če se zgodi nezgoda med službeno vožnjo z zasebnim vozilom, bi praviloma moral delodajalec tudi nositi del odgovornosti. Pa jo? Je res 'odplačal' svoj dolg delavcu z kilometrino?

Miha 333 je 26. mar 2016 ob 01:23 izjavil:

SeMiNeSanja je 26. mar 2016 ob 00:07 izjavil:

Se pa s tem odpira še eno vprašanje: uporaba delavčevega vozila za službene poti. Če se zgodi nezgoda med službeno vožnjo z zasebnim vozilom, bi praviloma moral delodajalec tudi nositi del odgovornosti. Pa jo? Je res 'odplačal' svoj dolg delavcu z kilometrino?

Takšne nesreče (kot tudi nesreče pri prevozu na/z dela) se obravnavajo kot nesreče pri delu, z vsemi pravicami delavca, ki k temu spadajo.

Ja, kar se tiče kože in kosti delavca oz. bolniške.

Ko se gre pa za pločevino, pa ni več tako jasno, kdo bo potegnil ta kratko (itak delavec...).

Invictus je 25. mar 2016 ob 21:04 izjavil:

Ta je pa dobra.

Obvezno moraš uporabljati službeno vozilo, in zraven kriti še vse stroške, ki nastanejo z njim, razen registracije in goriva.

A se še komu to ne zdi logično?

Še dobro da delavcev ne naložijo nakupa službenega vozila ...

Saj bi, če bi lahko.

Poznam par gostincev ki delavcem zaračunajo vsak razbit kos posode. Ja, ni glih avto... princip je pa isti.