Sveti gral levice v Grčiji in drugje

upali hraniti denarja na banki tudi po 0% obrestni meri

Koliko pa je sedaj obrestna mera? 0,2? Saj banka propade ko ni več likvidna, torej ni več depozitov.

To kar je ostalo od Litostroja je žalost.

Beri:

Litostroj (polno ime Titovi zavodi Litostroj) je bivši poslovno-industrijski sistem, ki je razpadel leta 1991. Ostanki nekoč velikega poslovnega sistema so se razdelili in nadaljevali samostojno pot skozi burna leta sanacij in prestrukturiranj v devetdesetih letih.
Nekdanja turbina HE Ožbalt, izdelek Litostroja, v obratovanju od 1962 do 2004

Sam sistem se je nahajal v industrijski coni Šiška, ki je del Zgornje Šiške. V času obstoja je bil to eden največjih in najsodobnejših industrijskih objektov v celotni SFRJ. Sistem se je ukvarjal predvsem z ulivanjem in izdelavo turbin in drugih ulitkov. Skupaj z zagrebško tovarno Rade Končar (električni generatorji) in mariborsko tovarno Metalna je opremil veliko velikih hidrocentral po Jugoslaviji in svetu.

V tovarni so v začetku 70. let 20. stoletja sestavljali tudi vozila, predvsem osebne avtomobile francoske tovarne Renault.

Zaradi prihoda industrije v ta del mesta se je pospešil sam razvoj. Zgrajene so bile nove ulice (najpomembnejša Litostrojska cesta) in ceste, stanovanjski bloki za potrebe novih delavcev (veliko iz drugih držav SFRJ), nove šole ... Ta predel mesta danes večina pozna kar pod imenom Litostroj; do tja vozi tudi mestna avtobusna linija št. 3 in 3B, mimo pa vozijo tudi linije št. 3L, 8, 8B in 18.

V sklopu podjetja je bila ustanovljena Industrijska kovinarska šola Litostroj, današnja Srednja šola tehniških strok Šiška.

Samo nekaj takšnih tovarn kot je bila ta včasih nam manjka.

Slovenija je še pred par leti imela lastno valuto in svoje tiskarske stroje (če nam seveda denarja niso tiskali kje v tujini) in smo kljub temu hodili lahko na počitnice, pa tudi gospodarstvo je nekako funkcioniralo. Torej lastna valuta ne pomeni neke katastrofe, je pa res, da ponavadi potem varčuješ v kakšni bolj stabilni valuti (CHF, USD...). Je pa dejstvo, da je plače in ostale prihodke ljudi zelo težko nižati, ker ima to poleg vsega še velike negativne psihološke učinke, kar ubija ekonomijo. Če imaš lastno valuto se da isti učinek doseči tako, da ljudje niti ne opazijo, da se jim standard niža...

This. Kljub temu ni bila valuta tista ki je razkrojila naš standard, pač pa korupcija. Vse skupaj lepo spominja na Grčijo.

Kaj ima minimalna placa veze? Tudi nemci imajo uzakonjeno munimalno placo. Ne razunem kaj zelis povedati? Z SDK jem so podjetja dobro funkcionirala potem pa se je zacel pogrom.
Korupcija pomeni neoperativnost sodisc in posledicno manjsa vlaganja v drzavo.
Kakorkoli, upam da grki ze prekinejo to agonijo in obkrozijo ne. Potem pa ven iz EU skupaj z Veliko britanijo, Eu pa lahko povabi recimo ukraino in bosno.

Kaj mene stulis notri. Sem jaz zakonodajalec in odlocam o ekonomiji Slovenije? Nisem sel na volitve in mi ni zal, ker roko na srce neke odlocitve ni.
Si pa samo strnil da nas tudi caka grski scenarij medtem pa Jansa (ko je na oblasti) povelicuje gospodarsko rast, ko so pa levi jo pa oni... Za bruhat. Medtem pa banke ne dajejo posojil podjetjem za nadaljne investicije. V DUTB pa smi tuji specijalci s honorarji po 100k/mesec. In mi upamo pamet soliti grkom. Pateticno.

SDK je bil najbolj ucinkovit aparat za nadzor.

tale Mr. B se obnaša tako, kot da ne bi imel slovenskega državljanstva..

SMO ne STE

PrihajaNodi je 4. jul 2015 ob 17:28 izjavil:

SDK je bil najbolj ucinkovit aparat za nadzor.

Pa kljub temu to ni preprečilo bankrota Jugoslavije.

ne samo nimam davčnega rezidenstva, torej me analna odprtina ne in ne peče. PA nebi šel ven, samo tako neodgovornega naroda, pač nebom podpiral.. ŠE huje, edine ukrepe ki jih Socialno čutečne vlade v sloveniji sprejemajo, so in ostajajo rezanje v pravice.... Ne vem kaj boste naredili potem, ko boste imeli kompletni kolaps infrastrukture, zdravstva in šolstva, ko boste na to dali še 30% rez v JS, ker pač denarja NE BO. Imejte se fajn fantje, tale Grška zadeva je prav prisrčna za osveščanje raznih ZL, te so vedno bolj tiho, verjetno postaja utopično narodu razlagat, o teh grdih kapitalistih, ki hočejo samo denar nazaj.... v Sloveniji se pa obnašate, no veliko sreče... kuhanje žabe je zelo uspešna...

človek, pišeš tako, kot da smo mi tukaj odgovorni za stanje, kakšno je v Sloveniji... izpadeš milo rečeno neumno... imaš slovensko državljanstvo in si v isti čorbi.

Pha in država v kateri zdaj delaš, je pa popolnoma brezhibna?

Napiši, katera država je to, pa ti napišem za katere probleme vse si kriv ti.

Pri naslednji dokapitalizaciji se javi, plačaš lahko namesto mene! Pol pa guraj floskule o zaupanju...

A lahko prilimaš tukaj položnico s plačilom tega kar si gor napisal?

Na tviterju je enemu zavrelo ob Jarufakisovi omembi terorizma. Ne da se mi preverjat, koliko drži, zato samo:

https://twitter.com/noclador/status/617...

188 nations pay to the #IMF 143 of which are poorer than #Greece Yet all of them gave money to the #Greeks, who now say: You are terrorists!

1/3Examples of nations that gave to #Greece via #IMF, so that #Greek pensioners get 13 pensions a year: #Afghanistan: 22m € #Nigeria: 232m €

2/3 Also the poorest nation in the world, the Central African Republic, gave #Greece 6.3m € via #IMF, so #Greeks can cheat on their taxes...

3/3 And if you think this doesn't concern the #US... 5,533,840,000 € of #American tax payer money have been given via the #IMF to #Greece.

#Ukraine is at war, has a much worse economic downturn than #Greece & its pensioners get just 70€/month, but still it gave 182m € to Greece.

#Varoufakis says the #EU & #IMF are terrorists: these 2 gave #Greece 242.2 bn € AND forced private creditors to forgive Greece 106.5 bn € !!

#Greek banks got 48.2 billion € in 2012 and another 88 billion € this year... if this is terrorism, please #EU terrorize #Ukraine like this!

#Greece spent 11% of GDP on interest payments before the #EU began to "terrorize" it... now Greece spends 2.4% of GDP on interest payments.

In short: @yanisvaroufakis "terrorism" comment shows what an evil, idiotic, lying cunt he is. On the scale of vile scum - he sits at the top

Meni se zdi da grški voditelji kockajo na odpis dolgov. Ne glede na rezultate referenduma. Ampak tega se ne sme pustit nikoli in pod nobenim pogojem. Kakšna banda. Odpis ja. Fuj. Ohrante tist kanček dostojanstva pa ponosno bankrotirejte, če že morete.

Zanimivo ja, govorijo o nekem ponosu, v resnici pa fehtarijo in se šlepajo na slavo svojih prednikov - če lahko sploh sodobne Grke primerjamo s starimi. Mimogrede, za preživetje Grčije ni potreben noben dodaten odpis dolga. Ima pa brez odpisa problem Siriza zaradi prevelikih predvolilnih gobcev.

Kar tako še malo od Worstalla:
"This is not our fathers' recessions, this is much more akin to our grandfathers' Depression. In fact, outside war or positively malevolent governance (like Mugabe's Zimbabwe) it's difficult to think of anywhere that has had an economic disaster to match these past few years in peripheral Europe. It wasn't this bad for most of Europe in the Great Depression itself."
Ostalo je tukaj.

Hecno, kako se nekaj dni po izmenjavi med Smrekarjem in menoj nek čisto tretji poklicni ekonomist privleče ven identične primerjave (velika depresija in Zimbabve z njegovo vojno in Mugabejem). :D No, njegov zaključek je podpora krugmanovem stališču, da je Evro v temelju zgrešen projekt monetarne unije brez fiskalne unije.

Še bolj zabavno je, da bi dejansko lahko bila Nemčija izvorni povod (ne vzrok, povod!) za vse skupaj:
"When the German economy was pretty sick (around 2000 to 2005) we had low interest rates for all because that's what the largest economy in Europe needed. This set off massive property booms in both Spain and Ireland. And yet there wasn't any tax collection from those booms which was then sent to Germany, as there would have been with a single fiscal space and policy. Then came the bust and those property booms collapsed: all the Irish and Spanish banks (I exaggerate, but only a little) went bust. By this time Germany was doing fine so interest rates were not reduced to zero: what the peripheral countries needed. But nor was there tax collection in Germany to send to those now poor countries."

Zanimivo stališče, ki vsaj za nazaj ne izgleda iz trte izvito. Sicer ne opraviči težav Grčije, pokaže pa, kako lahko pokvarjen Evro v kombinaciji z prevelikimi gospodarskimi razlikami (in nesihroniziranimi cikli) ter premočno eno samo državo v sistemu, ustvari "popolno neurje" nesreč.

Če se tega ne bo ustavilo in v temelju saniralo, potem tudi za Nemčijo že raste šiba, ki bo bolela bolj, kot pa današnja sanacija Grčije.

dronyx je 5. jul 2015 ob 01:41 izjavil:

Je pa po svoje zanimivo, da Grški državi ni uspelo zbrati 1,6 MRD za poplačilo zapadlega dolga do IMF, nekako v istem času pa so grki s svojih bančnih računov uspeli dvigniti za 60 MRD gotovine (katere vsaj del je verjetno končal na bančnih računih v Švici, Nemčiji...).

Ja to so ta posojila za katere so se naši mediji spraševali "kam so res šla".

Grki so lisjaki - čisto preveč nas skrbi zanje, se bodo že znašli.

dronyx

Je pa po svoje zanimivo, da Grški državi ni uspelo zbrati 1,6 MRD za poplačilo zapadlega dolga do IMF, nekako v istem času pa so grki s svojih bančnih računov uspeli dvigniti za 60 MRD gotovine (katere vsaj del je verjetno končal na bančnih računih v Švici, Nemčiji...).

Prihranki državljanov niso sredstva države.
Vendar lahko postanejo, če se gremo demokratični socializem.

Slovenci imajo cca 14 milijard eur v taki obliki.

"In the public sector, 7.91% of pensioners retire between the ages of 26 and 50, 23.64% between 51 and 55, and 43.53% between 56 and 61. In IKA, 4.44% of pensioners retire between the ages of 26 and 50, 12.83% retire between 51 and 55, and 58.61% retire between 56 and 61. Meanwhile, in the so-called healthy funds, 91.6% of people retire before the national retirement age limit,"

Ah kje, Grki so žrtve špekulatnov, in ne lastnega nesposobnega sistema /s

Preizkušeni recepti "trojke" v Grčiji preverjeno ne delujejo, kupna moč je padla za 40%, bdp 20-30%, zdravstvo in šolstvo sta padla za več generacij nazaj, brezposelnost šla strmo gor, zadolženost je od 2010 (ko so se začeli izvajati ukrepi trojke) narasla od 100 na 180% bdp.
Uspešen recept, kako spremeniti državo v Somalijo (ali kako zjebati državo brez vojne).

Za rešitev se bodo morali lotiti problema bistveno drugače.

matijadmin
Kako ni disfunkcionalen, če je potrebno vsako leto vanj vplačati iz proračuna ??

matijadmin,
A veš koliko denarji "sposojenega" je Siriza ob svojem mandatu namenila za vojsko.
Povej 10 ukrepov, kjer je zmanjšala plačo mas javnemu sektorju.

dober članek, ki govori o tem kako je Grčija dejansko odvisna od cen energentov:

Deutsche Wirtschafts Nachrichten:

Če bo prišlo do grške nesreče, bo učinek na grško gospodarstvo, glede na močno ohromljen bančni sistem, gromozanski
Polemike o Grčiji se bodo verjetno končale s po nesreči sproženim izstopom Grčije iz monetarne unije. Več mesecev trajajoča blokada je le še hitreje zavrtela kolesje. Vsi akterji so preobremenjeni, opotekajoč se bližajo tveganemu zaporedju dogodkov s stranskimi učinki, ki jih ni več moč nadzorovati. Najmanjša napaka pogajalcev in razpad Evropske unije dejansko lahko postane resničnost.

Grčija se je tako zaradi neuravnoteženosti in primanjkljajev v svojem modelu rasti kot zaradi zunanjih dejavnikov, predvsem pa zaradi popolnoma neprimernega odgovora politike znašla v hudi gospodarski krizi. BDP je po uradnih podatkih upadel za 25 odstotkov, brezposelnost pa se je dvignila na 27 odstotkov. Realnost pa je še bolj črna, saj krčenje v ladijskem prometu in v gradbeništvu ni pravilno določeno.

Primanjkljaji v grškem modelu rasti so posledica previsokih strukturnih proračunskih primanjkljajev po letu 2000, na mednarodni ravni izjemne odvisnosti od energentov in na odvisnosti od tujega kapitala. Za strukturne proračunske primanjkljaje so krive nebrzdane davčne utaje državnih in gospodarskih elit. Davčni sistem je zapleten, birokratski in ustvarja ugodno okolje za tovrstno poslovanje. Politični interes pa ohranja davčno upravo v stanju brezupne preobremenjenosti. Grški davčni sistem je namreč svojo najpomembnejšo izvozno industrijo, ladjarstvo, privilegiral do te mere, da je skoraj popolnoma oproščena dajatev. Ta industrija že od leta 1960 poganja grški model rasti.

Ladjarji niso le zelo konkurenčni na svetovnih trgih, temveč so iz diverzifikacijskih razlogov tudi močni vlagatelji na grškem trgu nepremičnin in turizma. Tu so številni ladjarji svoj legalen sistem davčne izjeme izkoristili na manj legalno utajo davkov, ki se preko skritih nakazil odvija na tekočih računih v tujini, v sistematičnem sekundarnem krogu, medtem ko se doma vrti v tercialnem krogu. Z deležem samozaposlenih, ki presega 30 odstotkov, se Grčija na mednarodni ravni uvršča med arhaične države. Ta visok delež samozaposlenih vključuje številne fiktivne samozaposlene in ne odraža nič drugega kot nalezljivo širjenje davčnih utaj. Od leta 2011, se je strukturni primanjkljaj s pomočjo ostrih varčevalnih ukrepov drastično znižal in Grčija je leta 2014 skoraj dosegla primarni višek. Glede na cikel je ta zelo visoko, saj je država v hudi gospodarski krizi.

K zunanjim dejavnikom se od leta 2009 uvršča tudi izjemen padec cen plovbe. Sem sodita tudi dva padca cen nafte v letih od 2006 do 2008 in od 2011 do 2014. Grčija je zaradi svoje pomorske dejavnosti po mednarodnih standardih nadpovprečno odvisna od energentov. Ta energetska odvisnost se odraža v stroških neto uvoza energije glede na nominalen bruto domači proizvod. Tu je Grčija v vrhu med državami OECD.

Za primerjavo poglejmo ZDA. Tam boste našli obsežen opus znanstvene literature, ki padce cen energentov in stroške uvoza energije navaja kot ključni vzrok za krize v 1970-ih in začetku 1980-ih let ter recesijo iz leta 2009. V povezavi z Grčijo, kjer se učinek kaže v popolnoma drugačnih dimenzijah, tega nihče niti ne omenja - resna napaka ekonomistov IMF, ECB, Evropske komisije in drugih državnih analitikov.

Pri tem pa se stroški energentov v Grčiji še napačno merijo in močno podcenjujejo. Poraba energentov v ladijskem prometu ni vključena v uvozne vrednosti za trgovinsko bilanco, saj trgovske ladje praviloma točijo gorivo v tujini. Ker tovorni prihodki večine trgovskih ladij v grški pomorski bilanci konceptualno niso zajeti, ni zajeta niti njihova najbolj pomembna vmesna potrošnja - izjemna poraba goriva. Ta je v zadnjih letih v resnici gibala pri do 10 odstotkih bruto domačega proizvoda.

Če povzamemo, nobeno svetovno gospodarstvo ni tako odvisno od energentov kot Grčija. Oba padca cen goriva v letih od 2005 do 2008 in od 2011 do 2014 sta za državo pomenila ogromen prenos plačil v tujino. Tako s padcem cen nafte kot s stabilizacijo ladijskega prometa bi se sami po sebi lahko ustvarili dobri pogoji za dolgoročno gospodarsko okrevanje Grčije. Vodilnim akterjem je za prepoznavanje tega dejstva manjkala le makroekonomska analiza.

V Trojkini analizi in ukrepih za reševanje evrske krize sistematično primanjkuje upoštevanje učinka asimetričnega padca cen kot na primer nafte. V monetarni uniji igrajo ti pomembno vlogo. Po navadi za to obstajajo blažilni mehanizmi, kot so prenosi s pomočjo skupnega davčnega sistema ali skupno zavarovanje za primer brezposelnosti.

V primeru, da tovrstnih stabilacijskih mehanizmov ni, mora gospodarska politika prevzeti primerno vlogo. V evrski krizi je bila ravno v primeru Grčije sistematično izključena. Namesto, da bi politika asimetričen vpliv padca cen goriv blažila, ga je krepila. Pod pritiskom Trojke so se od leta 2011 v Grčiji predvsem močno povišale dajatve in davki na specifične energetske proizvode in DDV, kar pa je močno povečalo učinek drugega, močnejšega padca cen. Z osredotočanjem na primarne primanjkljaje je bil kakršenkoli samodejen stabilizator konjukture izključen.

Odziv politike je bil tako že od vsega začetka napačen. Temeljil je na napačni predpostavki, da so stroški dela na enoto proizvoda v Grčiji premočno narasli. To je popolna neumnost. Ni se podražilo delo, temveč energija. V nasprotju s krizo leta 1970 in v začetku leta 1980 namreč povišani stroški energentov niso bili prevaljeni na nominalne plače. Ravno nasprotno, od leta 2010 so se te drastično zniževale.

Padec cen energentov se je v domačem gospodarstvu izrazil predvsem kot upad povpraševanja. Omejil je kupno moč. V pomorskem prometu, se je izrazil kot upad ponudbe, ki je preko padca cen prevoznih tarif dvignil najbolj pomembno veleprodajno ceno/vmesno potrošnjo in dodatno skrčil maržo. Pomorska trgovina kot najpomembnejša izvozna industrija je kapitalsko in energijsko intenzivna/potrošna. Turizem je bolj intenziven v smislu delovne sile in se je na zunanjih trgih od leta 2004 tudi zelo uspešno tržil.

Vrh napačnega dojemanja situacije je bil dosežen s trditvijo, da so stroški dela na enoto preveč strmo narasli. Ekonomisti, kot so Hans-Werner Sinn, so vsa ta leta z gotovostjo zatrjevali, da so močno povišane plače gradbenih delavcev odgovorne za porast cen nepremičnin. Na tem prepričanju notranje devalvacije je temeljil celotni pristop politike Trojke.

V resnici so cene nepremičnin od leta 1995, tako kot v drugih perifernih državah, močno narasle in se do leta 2008 več kot potrojile, gradbeni stroški pa so se v primerjavi s preteklimi desetletji le zmerno zvišali, predvsem po letu 2000. Stroški dela so po letu 2000 skoraj povsem stagnirali, medtem ko so se stroški materiala le rahlo povišali. Kaj to pomeni s stališča ekonomije? Izvajalci gradbenih del in nepremičninski agenti so preživljali zlato desetletje. Prodajne cene so eksplodirale, stroški dela pa le rahlo narasli. Njihov delež je v skupni vrednosti proizvodnje in skupni dodani vrednosti do leta 2008 strmo naraščal. Stroški dela na enoto proizvoda pa so neusmiljeno padali. Nasprotno od trditev niso narasli in še zdaleč ne pretirano. Osrednja teza močnega povečanja stroškov dela na enoto proizvoda izhaja iz napačnega izračuna nominalnega in realnega bruto domačega proizvoda in pomanjkanja nadzora podatkov v sektorju.

Skratka, celotna politika Trojke temelji na napačnih predpostavkah. Napačnemu pristopu reševanja problema se je pridružila še "nesreča" v monetarni politiki. Prenagljen in nepremišljen dolžniški rez leta 2011 je neposredno vodil v sistemsko bančno krizo. Grški bančni sistem je bil od tega trenutka dalje podkapitaliziran in je malim podjetjem in gospodinjstvom kredite racionaliziral na stopnjo skoraj enako nič. Ni čudno, da je prišlo do tako hude gospodarske krize.

Denarna politika je postala v letu 2015 zaradi bega kapitala in dvigovanja depozitov izjemno restriktivna. Očitno monetarno-političnih posledic paničnega dvigovanja gotovine ne poznajo niti evropski pogajalci niti grška vlada. Grška stranka Nova demokracija je že novembra 2014 opozarjala, da bo zmaga Sirize vodila v izstop Grčije iz monetarne unije. Tudi posamezni predstavniki evropskih institucij (Trojka) so že zelo zgodaj javno začeli namigovati podoben razplet.

Serijsko izsiljevanje z roki in nesmiselna politika "denar le v zameno za reforme" (in to napačne) sta dvigovanje depozitov le še okrepili. V nasprotju z letom 2011, bančnikom tokrat ne moremo ničesar očitati. Nasprotno pa si Siriza zasluži ostro kritiko. Ta je bila vseskozi optimistično prepričana v (za Grčijo) pozitiven izid dogovora, s čimer je ustvarjala okolje, v katerem so tisti, ki so ji verjeli, denar pustili na banki. To prepričanje bodo morda morali drago plačati.

Banke zaradi paničnega dvigovanja gotovine zdaj tudi velikim podjetjem ne morejo več izdajati posojil. In to v okolju, kjer se velik del bančnih posojil že tako ali tako ne odplačuje več. Prejšnjo soboto so javnosti sporočili, da je delež neplačanih posojil narasel na 50 odstotkov. Likvidnostna kriza se posplošuje in bo gospodarstvo vodila v strm prepad. Zahteva po dodatnem drastičnem povišanju stopenj DDV, predvsem v turizmu, je torej zgrešena, kakor sploh kakršen koli restriktiven finančno-političen ukrep. Ne vsebuje nikakršnih elementov reforme niti strukturno ne izboljša sistema pobiranja davkov.

Ravno nasprotno: pobeg na črni trg postaja edina strategija preživetja hotelov, restavracij in trgovine na drobno na turističnih območjih. Grčija bi, tudi če bi se vlada ali prebivalstvo z glasovanjem odločilo za tak paket, stala pred novo, hudo recesijo. Ampak to se sploh ne bi smelo več zgoditi. Namesto počasne smrti bi grški spodrsljaj tako lahko nenadoma sprožil najhujšo gospodarsko krizo v kateri koli razviti državi doslej.

V takšnem okolju je vsaka najmanjša napaka lahko smrtonosna. Predstavniki institucij v obtoževanju prekašajo sami sebe. Vlada, ki zadnjih pet mesecev sedi na oblasti, naj bi bila kriva za vse. Na nasprotni strani pa vračajo udarce. Katastrofalen položaj, ki žal da slutiti najhujše. Pri tem pa so naslednji dnevi verjetno zadnja priložnost, da bi, če ne preprečili, pa vsaj omilili prihajajočo katastrofo. Če bo prišlo do grške nesreče, bo učinek na grško gospodarstvo, glede na močno ohromljen bančni sistem, gromozanski.

Posledice bodo čutile tudi države upnice in Trojka. Države upnice bi se lahko dogovorile za reprogramiranje dolgov ali odbitek upniških terjatev, s čimer bi bila sicer povezana delna izguba njihovih vlog, ne pa tudi realna izguba vseh odprtih posojil, ki sledi v primeru grše nesreče. Za nemško gospodarstvo bi bilo to premostljivo, medtem ko bi za gospodarstva perifernih držav to predstavljalo znatno dodatno obremenitev.

Politični razkol pa bi lahko imel še huje posledice. Zgodovinski projekt evropske integracije bi bil s tem na robu propada. Nobene dodatne integracije, nobenih prenosov, nobenih novih davkov in garancij, nobene krepitve Evrope. Vsak skrbi zase do naslednje krize.

Komitenti v drugih državah pa si bodo zapomnili, da je ob odlivu depozitov edini učinkoviti varnostni ukrep nemuden pristop k bančnemu okencu. Bančna panika kot edina strategija preživetja v razblinjajoči se in nesolidarni Evropi. Izstop Grčije, konec z grozovitimi posledicami, bi se lahko spreobrnil v grozo brez konca.

Kaj bi morali storiti, ne samo, da bi ublažili ta katastrofalni potek, temveč ga učinkovito preprečili? Pozabiti na politiko in odstopiti od doslej sprejetih stališč. Trezno oceniti splošno stanje. Grčija stoji pred kolosalnim gospodarskim zlom, ki ga je sprožil bančni preplah novembra 2014. Zaupanje v banke je izpuhtelo. Likvidnostna kriza se bo z vratolomno hitrostjo razširila po celotnem sistemu. Restriktivni ukrepi vseh vrst so zdaj smrtonosni.

Potrebna bi bila takojšnja stabilizacija bančnega sistema. Kratkoročna, nekaj dnevna uveljavitev omejitve dvigov na bankomatih in ostra omejitev domačih elektronskih denarnih nakazil. Za nekaj dni bi bilo poleg tega potrebno uveljaviti popolno prepoved elektronskih nakazil v tujino. Po drugi strani, pa rahlo zvišati sredstva sklada za likvidnostno pomoč v sili, tako da lahko domači bančni sistem zagotovi likvidnost za osnovna plačila. V juliju se prične vrhunec turistične sezone. Tovrstne omejitve ne bi smele trajati več kot nekaj dni, v nasprotnem primeru se bo sezona predčasno zaključila. Gostje, se bodo, če bo to le mogoče, dopustovanju odpovedali. Hoteli, restavracije in trgovine na drobno, ki so se z nakupi pripravili na sezono in najeli delavce, pa bi stali pred grmado ali kolapsom.

Realističen pogled bi narekoval ubiranje popolnoma drugačne poti. Bančni sistem bi morali močno dokapitalizirati, izločiti slaba posojila in ponovno okrepiti depozite s pomočjo vrsto prilagojenih ukrepov. In to ne glede na to, ali bi Grčijo želeli izločiti ali zadržati v monetarni uniji. Potrebno bi bilo priznati, da je bila z Grčijo povezana politika verjetno napačna. A glede na trenutno politično blatenje in izgubljeno zaupanje, se zdi to nemogoče.

Raje se bomo sprijaznili z 360 milijard evrov izgube in tvegali ogromno kolateralno škodo, kakor pa da bi si priznali hudo preteklo napako. Kar pa v razgretem političnem okolju in trenutni medijski gonji ne predstavlja tako velikega problema.

V očeh zgodovine bodo vodilni posamezniki nastopali kot tragične figure. Predpisati državi, ki trpi za zunanjim deflacijskim šokom še notranjo deflacijsko terapijo lahko smatramo kot zgodovinsko napako. To spominja na srednjeveško puščanje krvi ali najhujše politične zmote 30-ih let. Tudi če se vodilni prebijejo do popolnega preobrata, bi bila za reševanje nastale situacije potrebna skupina monetarnih in bančno-političnih strokovnjakov, ki zdaleč prekaša sposobnosti Trojke.

http://www.spiegel.de/international/eur...
Greek Debt Crisis: How Goldman Sachs Helped Greece to Mask its True Debt

Mario Draghi @ Wikipedia sedaj ecb, prej Goldman Sachs

Kaj smo prej načrtno zajebali (in bili dobra plačani od naročnika) bomo sedaj reševali .Vešda.

Kakšne moralne dolžnosti?

Bodimo iskreni, sebično pomagati drugim se ne da. Sploh pa smo v žlahti, prepozno za sebičnost.

Kdo je v žlahti z Grki, lol?