Na Baliju se je pomerilo 238 tekmovalcev iz 61 držav. En dan so reševali praktične naloge, ki so preverjale laboratorijske veščine pri obravnavi nalog s področja celične in molekularne biologije, anatomije rastlin, fiziologije in sistematike živali ter ekologije in etologije. Dva dni pozneje so reševali še teoretični test, kjer se preverja znanje iz učnega načrta, ki presega srednješolski okvir. Ostale dni imajo organizirane aktivnosti.
Rezultati spet niso prinesli večjih presenečenj. Na prvih mestih najdemo Južno Korejo, Singapur, Tajvan, ZDA, Indonezijo, Japonsko in, nekoliko niže, Kitajsko. Med 26 dobitniki zlatih medalj sta le dva Evropejca (Rus in Nemec). Razloga za popolno dominacijo vzhodnih ekip ne smemo iskati le v šolskem sistemu, temveč tudi v bistveno drugačni pripravi na tekmovanje. Medtem ko pravila določajo, da naj tekmovalci nimajo več kot 14 dni dodatnega strnjenega usposabljanja, ni nobene možnosti za preverjanje in sankcioniranje kršitev tega določila. Nobena skrivnost ni, da najboljše države organizirajo celoletne (ali celo večletne) intenzivne priprave, hkrati pa so ti tekmovalci visoko motivirani, ker jim uspeh zagotavlja vpis na najboljše univerze na svetu. Pri nas morajo tekmovalci na mednarodni biološki olimpijadi še vedno opraviti maturo tudi iz biologijo (če si jo izberejo) in nimajo nobenega popusta pri vpisu na univerze.
Prihodnje leto bo biološka olimpijada na Danskem.
