Vlada 2014 -

In zakaj bi bilo takemu posamezniku v interesu, da dela na faksu, če pa dobi le obično uradniško plačo za svoje svetovalne storitve?

Ker bi to od njega zahteval delodajalec. Sicer se pa marsikateremu profesorju tudi predavati ne ljubi, ali se kako drugače ukvarjati s študenti (za "običajno uradniško plačo").

O.

Ja, bogi reveži, ker bi morali v službi delati, bi se poslovili. Jaz ne bom nobenega takega pogrešal.

O.

Tudi OK. Bo pač "akademija" zaposlila drugega. Ampak v resnici se motiš, ker večina teh akademikov noče pustiti varne državne službe in iti tvegat na prosti trg. Kdo bi vedel, zakaj, če so pa tako sposobni.

O.

http://www.delo.si/tuditi/tvojsvet/nezn...

(predlagam da preskočite ... "pesniške okraske" in preberete bistvo, dva naslovljena podpoglavja)

ZL je kul, ker smo vsi kreteni?

PS: Hoče da postanemo Švica. Ampak prelepiti nalepko "kitajska" in potem pljuvati je taaaaaak izi...

MrStein je 4. okt 2014 ob 15:24 izjavil:

PS: Hoče da postanemo Švica. Ampak prelepiti nalepko "kitajska" in potem pljuvati je taaaaaak izi...

On govori o vračanju proizvodnje. Nekak dvomim da je šla proizvodnja iz slovenije tja kjer se plačujejo višje plače, npr. v švico.
(In ne, nič ne pravi o švici ampak - razen o proizvodnji - trola čist splošen jamr o "zagonu gospodarstva, ekonomije in zaposlovanju" in ničemer drugem konkretnem. )
Kritika ZL je najmanj slaboumna: socializem ne more obstajati kot sistem, ampak kot "nivo visoko razvite družbene zavesti" - kaj drugega je to kot pa sistem?
Potem glede sodelovanja: da lahko edino v vladi "naredili tiste premike, ki so ta trenutek najbolj izvedljivi in realni". Zanimivo, pravi da parlamenta v bistvu sploh ne potrebujemo! Pa čeprav lahko zakone (to je, premike) predlaga tudi parlament. (Pa ljudsta tut, pravi, ne rabmo. Ta itak nikakor ne more sodelovat pri premikih. Npr ne more vložit zakona, zahtevat referendum, še epošte ne sme pošiljat v zakonodajni postopek, o ne.) Zakone lahko ZL seveda na dolgo in široko premika s kakšnimi, oh, npr, amandmaji recimo v delovnih telesih.
Nadalje ironično ravno sam predlaga socializem: zeleni preboj jada jada nešteta delovna mesta jada jada nova razvojna perspektiva jada jada ampak sam če vlada to nardi!
Očitek o monstrumu občin je sfaljen, kajti ravno občine so ekzemplaren primer socialističnega samoupravljanja.
Fino je videt da bi "pezdetek" rad še več kršenja delavskih pravic ("nehejmo kričat parole iz prejšnje industrijske revolucije"), rad še več neoliberalne megle ("izstopimo iz okvirjev, uporabimo domišlijo ter začnemo ustvarjati nove forme").
Da od une UTD, ki je v svojem bistvu poenostavitev "socialnih transferjev, zavarovanj, prispevkov, davčnega sistema" tako, da smo vsi spet kar precej enaki, označiš za progresivnega, socializma nisi videl od blizu.
Tko da, js mu že neb dal cigare.

Okapi je 4. okt 2014 ob 21:30 izjavil:

Tudi v nekaterih drugih državah (npr. Finska) imajo tako navado, da profesorji izgubijo habilitacijo, če ne naredijo vmes še nekaj praktičnih projekov. To, da se profesor zabarikadira na položaju in potem tam vegetira do smrti, ne more pozitivno vplivati na kakovost njegovega dela.

Očitno nimaš pojma, kako deluje sistem pri nas. Profesorji morajo prav tako prijavljati projekte, ampak očitno ne razumeš razlike med tem, ali profesor projekt prijavi v okviru fakultete, ali za svoj zasebni račun.

O.

Seveda razumem razliko in mnogo bolje je, če projekt naredi zasebno.

Sicer offtopic, ampak rahlo tangentialno v zvezi z debatami kakršne imamo v tej temi: http://www.rtvslo.si/svet/olimpijske-ig...

Ena od držav, ki bi si res lahko privoščila tak eksces brez trajnejših posledic je IOC pokazala srednji prst. Na drugi strani Tina Maze (katero sem do danes zelo cenil) izvaja neko navijanje o tem kako je to priložnost za nas.

Zato so Norvežani, Norvežani, mi pa podalpski Hrvati. :D

Okapi je 4. okt 2014 ob 21:49 izjavil:

Ja, ampak ne medtem, ko dobiva državno plačo.

O.

Se opravičujem za ostre besede, ampak v tem primeru si pač ozkogleden. Skrbi te, da bo nekdo za postranski zaslužek uporabil služben računalnik ali pa morebiti nabavil kakšno knjigo, ne vidiš pa koristi ki jih to prinaša. Če ustavni pravnik službeno naroča knjige s področja ustavnega prava to ne more biti problem, tudi če te knjige naroča z namenom privatnega svetovanja. Saj na ta način le širi znanje, ki ga potrebuje pri svojem rednem delu. Drugače bi bilo, če bi ustavni pravnik na stroške univerze naročal knjige o polaganju ploščic, kar bi počel zasebno. To pa se menda da ugotoviti?
Pred nedavnim sem bral intervju z Jernejem Barbičem, ki na eni izmed uglednih (pozabil kateri) ameriških univerz predava računalniško grafiko. V prostem času pa je sodeloval pri posebnih učinkih za film o Hobitu. Vprašali so ga tudi o tem, če ima njegova univerza kakšne pomisleke glede tega sodelovanja. On je odgovoril, da ravno nasprotno, saj je to zanj in tudi za univerzo velika referenca.
OK, strinjam se v tem, da je problem če nekdo služi zasebno na škodo univerze ali da to počne v času, ko je hkrati tudi plačan v primarni službi. Še vedno pa sem mnenja, da je profesor, ki se je sposoben samostojno prodati na trgu, vreden več od tistih, ki se niso.

Koliko zasebnikov pri nas pa poznaš, da na ta način predavajo na univerzi?

Pa s tem ne mislim posameznih predavanj, kamor te povabi nosilec predmeta. Zanima me, koliko zasebikov je tudi nosilcev predmetov.

Koliko zasebnikov pri nas pa poznaš, da na ta način predavajo na univerzi?

Ja, točno to hočem povedati. Vsi bi radi varno parazitirali v varni državni službici, in zraven še zasebno služili, redko kdo ima jajca svoje podjetniške sposobnosti preizkušati kot zasebnik na prostem trgu.

O.

nevone je 4. okt 2014 ob 22:50 izjavil:

kot zasebnik na prostem trgu

Prosim, da besedo prosti izpuščaš, ker tega ni.

o+ nevone

Zadnje čase na radarju lovim čedalje več modelov, ki trdijo da trg ne obstaja.

Okapi je 4. okt 2014 ob 22:31 izjavil:

Očitno nekateri nimate pojma, kako stvari delujejo v resničnem življenju in da 90% takšnih modelov izkorišča državno službo za svoj zasebni posel.

Sklepam, da še nisi videl akademske ustanove od znotraj?
Vprašaj se, zakaj država sponzorira visoko šolstvo. Zato da akademiki pišejo članke in se hvalijo s številom citatov? Ne, zato da ima gospodarstvo podlago za izdelavo izdelkov z večjo dodano vrednostjo. Zato je vsakršno prelivanje znanja iz akademske sfere v gospodarstvo dobrodošlo. Zakonodajno bi moralo biti spodbujano, a kolikor poznam sceno, je čisto preveč našim akademikom pod častjo se ukvarjat z neko proizvodnjo. Torej je še premalo spodbujano.

Sklepam, da še nisi videl akademske ustanove od znotraj?

Tvoje sklepanje je približno tako napačno, kot so napačne tvoje predstave o akademskih ustanovah in tistih, ki tam delajo.

Ti verjetno res še nisi videl profesorja, ki je v službenem času, v službeni pisarni, s službenim računalnikom in s pomočjo službene literature, pisal stvari, ki jih je za svoj račun prodal na trgu (delo pa je dobil predvsem zato, da se je lahko naročnik hvalil z njegovo titulo), jaz pa sem ga. In to ne enega.

Ampak naj ti bo, bom še enkrat počasi ponovil. Nič ni narobe s povezovanje "akademikov" in proizvodnje, dokler to počno v okviru "akademije" in za račun "akademije". Ko pa enkrat "akademijo" izkoriščajo za svoje zasebne "podvige", postane to zelo narobe. Naj gredo ti geniji v (zasebno) gospodarstvo in od tam sodelujejo z "akademijo", če so tako zelo sposobni. Bi bilo veliko bolj koristno (predvsem za gospodarstvo, pa tudi za "akademijo").

O.

Lahko pa "fuša" čez avtorske pogodbe, če se mu.

Problem je, ker tule eni take celo hvalijo.

O.

Po celem svetu je tako. "Redni" so kasta zase.

No, glede sodelovanja z industrijo lahko jaz iz prakse marsikaj povem. Meni osebno se zdi sodelovanje akademije z industrijo nujno potrebno. V tujini je nekaj običajnega, da industrija najema akademike za sodelovanje pri komercialnih projektih.

Vprašanje pa je, kako to finančno ovrednotiti. Tukaj se strinjam z Okapijem, da bi denar od tega sodelovanja morala dobiti akademska inštitucija. Seveda bi profesor, ki pridobi in potem tudi izvede kakšen projekt moral biti ustrezno nagrajen, ampak denar za to bi morala dobiti ustanova.

Problem je, da pri nas v akademskih ustanovah vlada odpor do sodelovanja z industrijo. to sodelovanje se obravnava kot nekaj manjvrednega. "Komercializacija" ima v akademski sferi negativen prizvok. Posledično tudi akademske ustanove nimajo razdelanega cenika in obračunavanja teh storitev. Celotna javna akademska sfera je "nastrojena" proti zasebnemu denarju - dejansko ga neradi sprejemajo, ker jim "kvari" računovodstvo. To bi bilo potrebno spremeniti. Če bi vodstvo podpiralo takšno angažiranje v komercialnih projektih in če bi fakulteta profeorjem nudila nek osnoven support pri tem (vodenje računovodstva, neoviranje glede papirologije), sem prepričan, da bi se marsikateri profesor šel tak "biznis" preko svoje matične ustanove.

Eto, Alenka se pa v živo poti pred evropskimi poslanci: http://www.delo.si/svet/evropa/v-zivo-a...

Veliko megle in eee-jev.

Joj, kaka blamaža. Upam, da bo to tudi tistih nekaj "slepih", ki so jo na forumu zagovarjali, spregledalo. Njen zagovor je nekje na stopnji solidno artikuliranega gostilniškega pogovora za šankom po 2-3 pirih.
Ravnokar je en rekel, da bolj malo ve o energetski uniji. :)

Da ne bomo smetili te teme: Alenka Bratušek in Violeta Bulc, kandidatki za komisarko

Ne razumeš, miljarde smo v banke vrgli da smo rešili vojaka Hermana in ostale. Črpali bomo pa sedaj male ovčke, ki so itak plačale že one miljarde. Tako gre to.

Bančni račun lahko brez problema odpreš v tujini in ga prijaviš davčni.

Kaj da ni naredil. Zj€bal so lenčko in jajota, za prihodnje leto napovedana 2% rasrt BDP. A to ni pa nič!?

Uf. Včasih pač mal pomešam.

Bogi Miro, že itak je imel težave z naborom ministrov, in po dobrem mesecu je ostal že brez dveh.

O.