Slo-Tech - Pred nekaj dnevi se je na spletišču Github, ki je namenjeno gostovanju in skupinskemu razvoju programske kode (odprtokodni projeti lahko gostujejo brezplačno) pojavila programska koda in navodila za namestitev in uporabo sistema Airchat.
Airchat, ki ga reklamirajo pod sloganom "Free Communications For Everyone" je nekakšen programski modem. Gre za aplikacijo, ki digitalne podatke pretvori v serijo zvokov, ki jih je mogoče oddajati preko zvočnika ali preko radijskega oddajnika, na drugi strani pa sprejete zvoke demodulira nazaj v digitalne podatke. Na ta način omogoča izmenjavo sporočil preko kakršnekoli radijske, telefonske ali druge povezave, ki omogoča prenos zvoka. Seveda je poleg povezave eden na enega mogoče tudi oddajanje sporočil iz enega vira na več prejemnikov hkrati.
Poleg aplikacije, ki digitalne podatke pretvori v zvok in predvaja s pomočjo zvočne kartice, potrebujemo še napravo, ki omogoča prenos preko radijske (ali telefonske) povezave. Avtorji programa trdijo, da so s pomočjo cenenih kitajskih "walkie-talkie" radijskih naprav uspeli podatke prenašati na velike razdalje - tako naj bi (brez internetne povezave, zgolj preko Airchat sistema) igrali šah na razdalji preko 280 km, 3D tiskali na razdalji več kot 100 km, itd. Kot se spodobi, so sporočila lahko tudi šifrirana. Video predstavitev aplikacije je objavljena na Vimeu.
Čeprav je tovrsten način komuniciranja zelo zanimiv, zlasti zato, ker otežuje prisluškovanje, pa je ena njegovih glavnih težav v tem, da prenos podatkov poteka počasi. Pasovna širina tako moduliranih podatkov preko cenenih radijskih naprav je omejena. Avtor aplikacije je sicer mnenja, da smo sodobni uporabniki pasovno širino zamenjali za svobodo. S tem se je mogoče strinjati, vendar je posledica omejene pasovne širine Airchat sistema tudi omejena uporabnost tega sistema v praksi. Sistem namreč omogoča zgolj prenos krajših sporočil, v prihodnosti verjetno še slik ter morda tudi zvoka. Pošiljanje večjih količin podatkov pa zaenkrat odpade (teoretično bi za povečanje pasovne širine lahko simultano uporabili večje število kanalov).
Kljub temu pa obstajajo nekateri primeri, ko je tovrstna komunikacija lahko še kako uporabna. Na primer v vojni (Sirija), območjih stalnega konflikta (Darfur) ali ob naravnih katastrofah. Z uporabo miniaturnih računalnikov kot npr. Raspberry Pi, bi takšne naprave lahko postale zelo uporaben pripomoček za komunikacijo na terenu. In to komunikacije, ki je neodvisna od obstoječe komunikacijske infrastrukture. Konec koncev je s pomočjo Raspberry Pi-ja mogoče izdelati celo svoj lasten pametni telefon - vključno z zaslonom na dotik.
Podoben projekt je tudi Quietnet, ki omogoča izmenjavo sporočil preko podobnega načina prenosa podatkov, le da ta poteka neposredno preko zvočnikov in mikrofona. Za prenos se uporabljajo visoki toni (frekvence blizu ultrazvoka, okrog 19kHz), ki jih še zmorejo oddajati zvočniki na običajnem prenosniku, za človeško uho pa so neslišni (hkrati pa na tem zvočnem spektru ni prav dosti motečega hrupa).
Prenos poteka na relativno kratke razdalje, je pa na ta način mogoče (razmeroma neopazno) komunicirati npr. v kiberkavarni ali knjižnici brez uporabe internetne, Wi-Fi, Bluetooth ali druge radijske povezave. Naj sicer omenimo, da Qietnet v trenutni različici ne uporablja šifriranega prenosa podatkov, kar pomeni, da bi ameriški FBI Anno Chapman in ostale ruske speče agente na svojem ozemlju vseeno lahko ujel pri komuniciranju.
Kljub temu, da tovrstni načini komunikacije za širšo publiko niso zanimivi, pa jih je vredno razvijati in spoznavati. Že zato, ker so ti sistemi relativno robustni, neodvisni od obstoječe komunikacijske infrastrukture ter omogočajo šifrirano ter težje zaznavno komunikacijo. Morda jih bomo nekega dne krvavo potrebovali.
Wi-fi mesh sistemi ala Wlan Slovenija so sicer super, ampak dobro delujejo za relativno statično povezovanje (fiksne točke). Problem wi-fija je predvsem slab doseg. Na fiksnih točkah ga lahko povečaš z usmerjenimi antenami, na terenu (demonstracije, divjina, območje katastrofe) pa precej težje.
Projekti, kot npr. Uepaa pa so precej specifični in ne omogočajo hitrega in dvosmernega prenosa.
Packet radio network je zanimiv, saj omogoča do 10 Mbps na večjih razdaljah, žal pa je za to potrebna radioamaterska licenca...
Za "ta dan" bi potrebovali nekaj, kar je relativno poceni, enostavno za uporabo in dosegljivo vsakomur (brez licence), omogoča pa komunikacijo na večje razdalje (par 10 km) in za to ne potrebuje infrastrukture oz. infrastrukturo lahko hitro postavi praktično vsakdo. In zaenkrat nekaj takega še ne obstaja.
P .S. Sem pa razmišljal tudi o postavitvi repetitorjev s pomočjo dronov. Repetitor z dronom dvigneš v zrak, in ker je zadeva tako majhna, jo je zelo težko izslediti in sestreliti. Če pa že, pa je strošek tega kar visok.
Če se pa zadeva še premika in uporablja nek pameten frequency hopping - je pa to še toliko težje.
Kul zadeva :) Pretvarjanje podatkov v zvoke sicer ni nova ideja. Tu je link do ene python aplikacije za moduliranje/demoduliranje podatkov v zvok po Kansas City Standardu, ki so ga uporabljali nekateri 8-bitni računalniki :)
Če vas slucajno prime da bi objavili svojo kodo pod open source, prej poglejte:
na 32:52: http://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=QKwWPQ1Orzs
Da pridobiš radioamatersko licenco potrebuješ nekaj ur teorije, izpit, ter nekaj evrov. Za nekaj 10€ pa že dobiš poceni UKW/VHF postajo. Res je, da prometa ne moreš enostavno šifrirati, vendar če spoštuješ radioamaterski kodeks ga tudi ne smeš.
Lahko pa se obnašaš, kot tapravi partizan in rečeš "fuck the system", in se kritičnih razmerah požvižgaš na licence in pravila .
Lahko pa se obnašaš, kot tapravi partizan in rečeš "fuck the system", in se kritičnih razmerah požvižgaš na licence in pravila .
Saj to je verjetno v osnovi mišljeno za kritične razmere. V normalnih razmerah potegneš iz žepa telefon in pokličeš. Če pa moraš biti v današnjih časih v ilegali, potem licence in pravila pomenijo ravno toliko kot "tega ne smete početi z mano, ker je prepovedano z ženevsko konvencijo o človekovih pravicah" in "imam pravico do odvetnika".
Dobro je poznati pravila, kako se uporablja HAM radio, četudi nimaš licence. V "vojni" je dovoljeno vse. Če imaš doma postajo, najbrž poznaš tudi osnove. Noben laik ne bo kupil postaje in jo imel za kritične dni. Najprej te mora stvar zanimati, nato kupiš postajo, ko poznaš osnove teorije. Šele s prakso postaneš mojster in utrdiš teorijo. Edino tako lahko koristiš sebi in družbi v kritičnih razmerah.
Instant zadeve niso primerne.
Pa še to, dron bo v zraku 10 minut, v kritičnih razmerah moraš imeti nekaj kompletov baterij in nekaj dronov v rezervi ter tudi radijskih elementov na dronu. Kdo bo to kupil in vzdrževal?
V teoriji je vse lepo, v praksi pa se izkaže, da ni vse rožnato. Edino radioamaterji vedno rešujejo situacijo, tudi nedavni žled je odnesel vse povezave, tako telekomunikacijske, kot tudi profesionalne radijske postaje državnih služb za reševanje, radioamaterji pa so vzpostavili stik s civilizacijo. Seveda je sedaj vse to pozabljeno, kot je tudi pozabljeno, da nekateri niso imeli napajanja, sedaj pa že pridno protestirajo proti novim daljnovodom.
pa ja ne boš jemal raspberry pi za te zadeve ob poplavi kitajskih "android" boxev za podobno ceno in z nekajkrat boljšimi performansami ob podobni porabi.
Saj to je verjetno v osnovi mišljeno za kritične razmere. V normalnih razmerah potegneš iz žepa telefon in pokličeš. Če pa moraš biti v današnjih časih v ilegali, potem licence in pravila pomenijo ravno toliko kot "tega ne smete početi z mano, ker je prepovedano z ženevsko konvencijo o človekovih pravicah" in "imam pravico do odvetnika".
Najbolje je, da se stvari, ki ti prav pridejo v kriznih razmerah vsakodnevno uporablja. Če ne je potem, ko pridejo krizne razmere baterija prazna ali pa je odšla v večna lovišča, potem študiraš kaj točno moraš naredit, na katero frekvenco se postavit itd.
No v glavnem, če bo kdo na območju LJ kar koli oddajal, naj pove frekvenco pa se tipkamo .
Kaj pa če bi se pametne telefone uporabilo kot WiFi repeaterje? Kratek doseg se kompenzira s številom naprav (kar na gosto poseljenih območjih ne bi smelo biti problem).
A niso oni telefonski modemi pred 20 in več leti delali na istem principu? V bistvu so jih ponovno odkrili...
Ja pa tisto cvileče škripanje na radiu študent še 10 let prej. 20 minut škripanja = en špil, samo presnameš na kaseto. Me zanima, koliko škripanja bi morali spustiti danes za en COD Black Ops 2. Po moje več kot 20 minut.
Kar nekaj norcev si postavlja repetitorje tako malo na skrivaj, da si pokrijejo kakšno dolinico ali dve. Tudi pri nas. Poln YT posnetkov, kako tipi izdelujejo takšne samozadostne repetitorje, ki se napajajo z voltaiko. Če bi že uporabil drona, bi ga za doztavo takšnega repetitorja nekam na precej nedostopno mesto kakšne strehe ali kaj podobnega.
V času žleda se je izkazalo, da komunikacije rabijo tudi čisto navadni ljudje (brez radioamaterske licence in ne reševalci/gasilci), da so v stiku s sorodniki, da sporočijo v službo, da jih ne bo, itd.
Zato bi rabil nek cenen P2P sistem, ki bi ga ljudje uporabljali tudi sicer - tudi zato, da bi se ga naučili uporabljati. Kaj ti pomaga tehnologija, če nesreča pride nenadno?
Drugače pa imam radioamatersko licenco. Ampak kot rečeno, rabimo nekaj, kar je dovolj odprto in tudi omogoča šifriranje (radioamaterji tega ne dovolijo).
Ne šifriranje ne licenca nista problem, sploh za ročne postaje. Nimaš licence, ni panike. Šifriranje pa sploh ni težava. Nič ne morejo. Govorim o praksi in izkušnjah, nikogar ne napeljujem k protizakonitemu ravnanju.
Nekdo je omenil ZX spectruma in CB postajo. V '80 je legendarni RŠ v eter predvajal razne špile za mavrico. SMS-je smo si v navalu dolgočasja prek Kenwoodove TH28 pošiljali že dobrih 20 let nazaj. Sicer pa so že precej zgodaj imeli dokaj domišljene načine sporočanja.
V času žleda se je izkazalo, da komunikacije rabijo tudi čisto navadni ljudje (brez radioamaterske licence in ne reševalci/gasilci), da so v stiku s sorodniki, da sporočijo v službo, da jih ne bo, itd.
Zato bi rabil nek cenen P2P sistem, ki bi ga ljudje uporabljali tudi sicer - tudi zato, da bi se ga naučili uporabljati. Kaj ti pomaga tehnologija, če nesreča pride nenadno?
Za začetek bi bilo potrebno ugotoviti, katere frekvence so na voljo za splošno uporabo in max oddajna moč. Zanimive bi bile predvsem v VHF ali UHF spektru. Če so frekvence namenjene za splošno uporabo predvidevam, da je oddajna moč zelo omejena (koliko ter kakšen domet se lahko doseže). Kakšne stroške prinese zakup določene frekvence (v primeru da se prejšnji stavek ne izide)? Izdelava HW ter njegovo certificiranje je tudi zgodba zase.
Na koncu pa lahko samo upaš, da bo čim prej in čim hujša ujma, ker takrat se te stvari prodajajo kot agregati .
Za splošno rabo brez licenc prideta v poštev CB na ~27 MHz ter PMR na 446 (?) MHz. V .de imaš še navoljo FreeNet na okoli 156 MHz. PMR je omejen na 0.25W ter ni dovoljeno menjati anten na postaji (vsaj prva verzija PMR-ja je bila tako definirana). CB je omejen na 1 ali 4W, odvisno od države in uporabljene modulacije. 4W je s nekaj sreče dovolj (in primerno anteno), da preneseš podatke iz evrope do avstralije, oz. okoli celega sveta. Od softmodema je pa odvisno kolikšen SNR zahteva da pridobi podatke iz signala.
pa ne pozabt, da se da z "konvencionalnimi" načini komuniciranja, kot jih opisuje članek, tudi direktno komunicirati, torej pogovorno na AFu. Me zanima, kdo bo v vsesplošnem kaosu, ki ga nekateri napovedujejo, priklapljal svojega raspberija na cbjko, zato da bo tipkal sporočila skozi. nekaj drugega je seveda slikovno gradivo - če bo čas zanj. Tale Airchat je pa tolk free, kot je bil včasih free dimni signal: če nimaš drv, nisi oddajal. topla voda
Za splošno rabo brez licenc prideta v poštev CB na ~27 MHz ter PMR na 446 (?) MHz. V .de imaš še navoljo FreeNet na okoli 156 MHz. PMR je omejen na 0.25W ter ni dovoljeno menjati anten na postaji (vsaj prva verzija PMR-ja je bila tako definirana). CB je omejen na 1 ali 4W, odvisno od države in uporabljene modulacije. 4W je s nekaj sreče dovolj (in primerno anteno), da preneseš podatke iz evrope do avstralije, oz. okoli celega sveta. Od softmodema je pa odvisno kolikšen SNR zahteva da pridobi podatke iz signala.
Z usmerjeno yagi anteno in 100 W ojačevalcem(delujejo na 12 V iz akumulatorja) pa se meniš z Brazilijo na CB frekvencah v SSD modulaciji kot s sosedom.
bbf hoče reči da brez opreme, ki jo moraš imet na zalogi, ne bo komunikacije v vojnem/žledastem območju. To so kitajski UHF "voki-tokiji" pa do par 100€ za kupljene KV postaje in materjal za anteno postavit. In ta oprema mora stat 20 let v kleti, pripravljena na uporabo. Skupaj s laptopom, s nameščenim fldigi in airchatom. Ter polno baterijo.
Pa poglejmo, kaj bi se dalo v tem primeru narest. relativno pogosta oprema za komuniciranje, ki jo ljudje uporabljajo, so poleg daljincev za garažna vrata/ centralko na avtu samo še GSMi in laptopi z WIFIi. Če pride do lokalnega ali globalnega izpada omrežja, si gluh in nem. Če seveda nimaš v kleti opreme, kot je Matthai povedal. Ena varianta, kako uporabit dokaj pogosto opremo je implementacija specialne programske opreme na GSMje in za mal bolj hardkor doomsday preperje še eksterna antena zanj. OK, kar se anten tiče je problem dvolevoročnega uporabnika številčnice na androjdih, vendar je to možno dokaj preprosto pri nekaterih modelih aparatov, predvsem starejših. Drugi del rešitve je ta specialni softwer. Lahko bi se nekdo lotil in spisal svoj frontend RF firmware za omejeno p2p adhoc komunikacijo med samimi gsmi in distribucijo sporočil med aparati, torej mimo baznih postaj. Poleg frontend RF firmwera pa seveda še ustrezno UI okolje v recimo androjdu. Tak sistem so nekaj let nazaj razvijali na švedskem (moj frend sodeloval tam, zato poznam). Sporočila potujejo naključno med napravami, dokler ne dosežejo cilja in potrditev prejema potuje nazaj. Ne vem, ali so predelavali GSMe ali so imeli specialno opremo. Iz principa delovanja takega komunikacijskega sistema je takoj razvidna omejitev: delay. torej govor odpade, ostanejo le "dopisnice". vsaj nekaj. To bi bilo pomoje še najbolj free in simpl.
Fantje v članku so izumili toplo vodo. Nič kaj novega.
Šifriranje spletnih povezav preko radioamaterskih povezav je sivo (ne točno definirano območje). Vidmarjev NBP ni nič kaj posebnega. Je pač slovenska specifika. AX25 pa se uporablja tudi drugje po svetu. Pri radioamaterskih komunikacijah je obvezno periodično oddajanje svojega klicnega znaka (recimo pri vsakem paketu). Torej poveš kdo oddaja. Upoštevati je potrebno pravila in kodeks. Tudi če so izjemne razmere. Tudi ostale naprave morajo upoštevati standarde in predpise. Moči na frekvenčnih pasovih so predpisane. Tudi načini delovanja.
Zavedajte se, da si radijski prostor delimo. Če ti internet izpade (oz katere druge izjemne razmere) nimaš s tem pravice, da serješ po celotnem frekvenčnem spektu kakor ti paše.
Fantje v članku so izumili toplo vodo. Nič kaj novega.
Šifriranje spletnih povezav preko radioamaterskih povezav je sivo (ne točno definirano območje). Vidmarjev NBP ni nič kaj posebnega. Je pač slovenska specifika. AX25 pa se uporablja tudi drugje po svetu. Pri radioamaterskih komunikacijah je obvezno periodično oddajanje svojega klicnega znaka (recimo pri vsakem paketu). Torej poveš kdo oddaja. Upoštevati je potrebno pravila in kodeks. Tudi če so izjemne razmere. Tudi ostale naprave morajo upoštevati standarde in predpise. Moči na frekvenčnih pasovih so predpisane. Tudi načini delovanja.
Zavedajte se, da si radijski prostor delimo. Če ti internet izpade (oz katere druge izjemne razmere) nimaš s tem pravice, da serješ po celotnem frekvenčnem spektu kakor ti paše.
Sivo je lahko ravno toliko kot je sivo šifriranje pogovora prek DMR/dPMR. Tehnično ni bistvene razlike.
Fantje v članku so izumili toplo vodo. Nič kaj novega.
Šifriranje spletnih povezav preko radioamaterskih povezav je sivo (ne točno definirano območje). Vidmarjev NBP ni nič kaj posebnega. Je pač slovenska specifika. AX25 pa se uporablja tudi drugje po svetu. Pri radioamaterskih komunikacijah je obvezno periodično oddajanje svojega klicnega znaka (recimo pri vsakem paketu). Torej poveš kdo oddaja. Upoštevati je potrebno pravila in kodeks. Tudi če so izjemne razmere. Tudi ostale naprave morajo upoštevati standarde in predpise. Moči na frekvenčnih pasovih so predpisane. Tudi načini delovanja.
Zavedajte se, da si radijski prostor delimo. Če ti internet izpade (oz katere druge izjemne razmere) nimaš s tem pravice, da serješ po celotnem frekvenčnem spektu kakor ti paše.
Jaz ne zagovarjam nobenega kršenja pravil in težavnega vedenja na spektru. Izpostavil sem zgolj dejstvo, da radioamaterji v nasprotju z lastnimi pravili šifrirajo. Tega dejstva ne spremeni broadcastanje razno raznih ID-jev. Pika.
. 