Primerna višina?

Daj ne pametuj. Voda ima določeno nespremenljivo gostoto (ne gre je kar tako stisniti). Pri trku z določeno hitrostjo je enako, kot da bi se zaletel v betonsko steno. Voda potrebuje čas, da se prerazporedi!

Zato pri visokih skokih v vodo vedno skočimo z nogami ali pestmi naprej, da si "zvrtamo" pot. Sicer tvegaš tako hude poškodbe, da na mestu izgubiš zavest, kar pod vodo vodi v gotovo smrt. Če pa padeš na trebuh, bok ali hrbet, lahko notranjim organom rečeš samo še papa in umreš od notranjih krvavitev, še preden te utegnejo priklopiti na aparate.

Bluziš o fizikalnih zadevah. No, pa jih preveriva. Kaj je pospešek? To je gravitacija, torej g = 9.81 m/s². Vsak meter se tvoja hitrost poveča za približno 10 metrov na sekundo, dejanska vrednost je precej manjša zaradi zračnega upora. Po treh sekundah prostega pada imaš že hitrost 30 metrov na sekundo, po štirih 40 m/s, po petih 50 m/s. Dejanske cifre so zaradi zračnega upora take, da potrebuješ okoli 8 sekund za dosego največje hitrosti. Najbrž imaš vozniški izpit? Potem najbrž veš, da posledice trka pri večjih hitrostih ne naraščajo sorazmerno, kajne?

Največja hitrost prosto padajočega človeka je okrog 55 m/s, več ali manj glede na profil in težo. Če pikiraš, lahko dosežeš večje hitrosti, če imaš večji profil, pa manjše.

Pri tej hitrosti se voda ne more več prerazporediti dovolj hitro. Občutek je enak, kot da bi treščil v steno.

Še nekaj za ilustracijo:

The Golden Gate Bridge is the second most used suicide site in the world, after the Nanjing Yangtze River Bridge (see List of suicide sites). The deck is about 245 feet (75 m) above the water. After a fall of four seconds, jumpers hit the water at around 75 mph or about 120 km/h. Most of the jumpers die from impact trauma. About 5% of the jumpers survive the initial impact but generally drown or die of hypothermia in the cold water.

Golden Gate Bridge @ Wikipedia
Samo 75 metrov do vode, pa jih preživi samo 5%. Največ jih umre zaradi trka ob vodo. Kako to, saj po tvojem ne more biti trdna pri nobeni višini?

In tu je hitrost "samo" 33 metrov na sekundo, smrtnost pa že 95%.

Psst, rekorder je Olivier Favre z 54 metri. Tale Dana je skočil "samo" 52 metrov. In ja, kot sem že napisal, je treba vodi omogočiti prerazporeditev tako, da "zavrtamo" vanjo s pestmi ali nogami in ustvarimo tunel za preostanek telesa. Vendar je celo to tvegano pri višjih višinah - samo tisti z jeklenimi jajci in dovršeno tehniko si upajo izzvati te rekorde

Mipe je 22. mar 2014 ob 10:40 izjavil:

Golden Gate Bridge @ Wikipedia
Samo 75 metrov do vode, pa jih preživi samo 5%. Največ jih umre zaradi trka ob vodo. Kako to, saj po tvojem ne more biti trdna pri nobeni višini?

In tu je hitrost "samo" 33 metrov na sekundo, smrtnost pa že 95%.

Dej ne bluzi :)
Nikjer nisem napisal,da pri 75 metrih višine vsi preživijo. Trditi,da je voda enako trdna kot beton (pri katerikoli hitrosti),pa je preprosto smešno,ne razlagaj preveč okoli tega,da se ti ne bo kdo smejal...
75 metrov je zelo velika višina,ni čudno da jih preživi samo 5%. Ampak kaj bi raje izbral pri takem padcu: padec v vodo ali na beton?

Največja hitrost prosto padajočega človeka je okrog 55 m/s, več ali manj glede na profil in težo. Če pikiraš, lahko dosežeš večje hitrosti, če imaš večji profil, pa manjše.

Pri tej hitrosti se voda ne more več prerazporediti dovolj hitro. Občutek je enak, kot da bi treščil v steno.

Tudi pri tej hitrosti jih bo nekaj več preživelo padec v vodo, kot na beton.

Samo 75 metrov do vode, pa jih preživi samo 5%. Največ jih umre zaradi trka ob vodo. Kako to, saj po tvojem ne more biti trdna pri nobeni višini?

In tu je hitrost "samo" 33 metrov na sekundo, smrtnost pa že 95%.

Ja samo če bi bil spodaj beton, bi bila smrtnost 99%+.

ivanuscha je 22. mar 2014 ob 11:03 izjavil:

Dobro, če bi kontrolirano skakal na noge, potem je vseeno voda dosti mehkejša od betona, ne glede na višino...



Ok, tale tip ima balls of steel.

Se samo meni zdi da so spušali zrak v vodo, da se bolje peni in s tem ni voda tako trda.

Pa kaj ste vi zmešani ?!!!!!!

Od kdaj se pri tekočinah uporablja izraz trden ????

Isuse, pa narod dajte malo izrazoslovje naštudirat preden kaj rečete.
Trdnost vam je meja porušitve-zloma obremenjenega nosilnega telesa in je pogojena z prerezom in maximalno silo,
ki jo dani nosilni element prenese pri takem prerezu ali v enačbi F_(max)/A .

Aja... F - sila
A - prerez

Od nekdaj, gledam večino zadev objektivno. In na žalost nekaterih sem dost alergičen na tehniško izrazoslovje, sicer ga ne poznam v celoti ampak takšne osnovne stvari bi pa morale bit razčiščene za moje pojme, ker nekdo ki je dost aktiven v tehniki včasih lahko naleti na razgledanega osebka in v pogovoru pričakuje da bo tusi izrazoslovje imel poštimano, ko pa pride do teh izrazov, ja ker je trš, pa ker je tku, pa levo in desno ga bo tehnik samo debelo gledal kaj hoče povedat, dokler ne bo skapiral, da tip nima pojma o podrobnostih in zadeve pozna le po kmečko - z vrha in temu primerno uporabi laične izraze.

Sicer pa mislim da je ta moja vzkipljivost bolj ko ne posledica mentalitete ki nam jo na šoli poskušajo vtupit "da bomo lažje shajali v bodočih tehniških poklicih".

Sicer pa ima voda tudi trdno agregatno stanje.

shark1 je 21. mar 2014 ob 22:43 izjavil:

Mipe je 21. mar 2014 ob 12:50 izjavil:

Tako mimogrede, pri 50 metrih je voda že trda kot beton.

ne piši neumnosti,voda nikoli ni trda kot beton,pri nobeni višini...

Pri minus 70 stopinj definitivno je...

Unknown_001 je 22. mar 2014 ob 19:49 izjavil:

Od nekdaj, gledam večino zadev objektivno. In na žalost nekaterih sem dost alergičen na tehniško izrazoslovje, sicer ga ne poznam v celoti ampak takšne osnovne stvari bi pa morale bit razčiščene za moje pojme, ker nekdo ki je dost aktiven v tehniki včasih lahko naleti na razgledanega osebka in v pogovoru pričakuje da bo tusi izrazoslovje imel poštimano, ko pa pride do teh izrazov, ja ker je trš, pa ker je tku, pa levo in desno ga bo tehnik samo debelo gledal kaj hoče povedat, dokler ne bo skapiral, da tip nima pojma o podrobnostih in zadeve pozna le po kmečko - z vrha in temu primerno uporabi laične izraze.

Sicer pa mislim da je ta moja vzkipljivost bolj ko ne posledica mentalitete ki nam jo na šoli poskušajo vtupit "da bomo lažje shajali v bodočih tehniških poklicih".

Imaš delno prav; vsak ceh si izmisli neke izraze, ki da naj bi pomagali lažjemu razumevanju, v resnici pa postanejo še bolj nerazumljivi normalno pismeni raji. Poseben primer so pravniki, ki enostavnim stvarem in dogodkom dajo taka imena da te srat pritisne, če nisi iz stroke. Da se sliši pametno...in da lahko za enostavna opravila svinjsko računajo.

Hayabusa je 22. mar 2014 ob 20:05 izjavil:

Raptor F16

Daj ne filozofiraj. Temu se reče vodni upor ko priletiš, potem je pa vse ostalo posledica sile pojemka ki ga utrpiš zaradi nenadnega upora vode.

Napisal sem razumljivo širši množici, lahko bi bil fency in napisal viskoznost ali židkost / notranje trenje fluidov.

Vsaj meni osebno se mi zdi prav da malo opozorim na take zadeve. Vem da širša javnost to razume tko kot si jim hotel povedat, vendar izraz je še vedno napačno uporabljen in tako se bomo vrteli v začaranem krogu, dokler ne bo nekdo mal podrezal, da... (ah saj upam da mi ni treba pist dalje)

Unknown_001 je 22. mar 2014 ob 20:10 izjavil:

Hayabusa je 22. mar 2014 ob 20:05 izjavil:

Raptor F16

Daj ne filozofiraj. Temu se reče vodni upor ko priletiš, potem je pa vse ostalo posledica sile pojemka ki ga utrpiš zaradi nenadnega upora vode.

Napisal sem razumljivo širši množici, lahko bi bil fency in napisal viskoznost ali židkost / notranje trenje fluidov.

Vsaj meni osebno se mi zdi prav da malo opozorim na take zadeve. Vem da širša javnost to razume tko kot si jim hotel povedat, vendar izraz je še vedno napačno uporabljen in tako se bomo vrteli v začaranem krogu, dokler ne bo nekdo mal podrezal, da... (ah saj upam da mi ni treba pist dalje)

Konec koncev bo tudi fizik rekel, da je na trdo padel iz vodnega skuterja...

Mipe je 22. mar 2014 ob 19:44 izjavil:

Od kdaj pa vse jemlješ dobesedno? Jaz pravim samo, da je učinek padca v vodo z velike vičine enak trku z trdnimi tlemi.

Ne učinek ni enak. Kvečemu podoben.

Mipe je 22. mar 2014 ob 21:56 izjavil:

Mah, semantika in pedantnost ne pomagata nikomur, ki z velike višine pada v vodo. Seveda namesto bližjega gozda za "varnejši" cilj izberejo vodo...

Ne, učinek res ni enak, dokler ne priletiš z dovolj veliko hitrostjo, kar pa samo s pomočjo gravitacije ne bo šlo.

@mipe

V normalni atmosferi takih hitrosti zagotovo ne boš dosegel.. Recimo Felix Baumgartner pač ni skočil iz atmosfere, v kateri prebiva normalen človek.

In ti meni sigh?

The record was set due to the high altitude where the lesser density of the atmosphere decreased drag.

Pa felix je šel "malce" več, kot 200km/h