Dnevno naj bi prestregli okrog 200 milijonov sporočil, in sicer se ne omejujejo na znane tarče in potencialne nevarnosti, ampak nekritično shranjujejo kar vse. Tudi britanska obveščevalna agencija GCHQ rada poseže po zbranih podatkih. Iz teh podatkov agenciji luščita informacije o stikih ljudi, njihovih načrtih, finančnih transakcijah in podobno. V enem samem dnevu NSA zbere pet milijard neodgovorjenih klicev, podatke o 1,6 milijonih prečkanj meje (roaming), 110.000 informacij z elektronskih vizitk, podatke o 800.000 transakcijah in podobno. Vse skupaj se shranjuje v podatkovno bazo Dishfire, iz katere sicer odstranijo večino podatkov o ameriških državljanih, o ostalih pa seveda ne. Dishfire se od ostalih baz razlikuje predvsem po količini podatkov, ki nimajo nobene zveze z znanimi teroristi, ampak se vanjo shranjuje kar vse.
Razkritja v zadnjih mesecih so stopnjevala pritisk na Barracka Obamo, ki je včeraj stopil pred svetovno javnost in napovedal nekatere spremembe v delovanju in pristojnostih NSA (povzetek). Medtem ko v svetu glavni očitek proti NSA uperjen zaradi vohunjenja za vsem in vsemi, je v ZDA problem zlasti prisluškovanje ameriškim državljanom, česar NSA samovoljno ne sme početi. Problem je tudi vohunjenje za voditelji prijateljskih držav, katerega razkritje je sprožilo burne odzive v Južni Ameriki (na primer preklic obiska brazilske predsednice v ZDA) in Evropi (ostre besede v Bruslju in Berlinu).
Obama je v svojem nastopu napovedal, da bo NSA prenehala zbirati podatke o ameriških telefonskih pogovorih. Končal se bo program beleženja podatkov po 215. odstavku, če NSA za to ne bo pridobila odredbe sodišča FISA. Pustil pa je varovalko - odredba ne bo potrebna v nujnih primerih. Obama je tudi predlagal oblikovanje posebnega odbora, ki bo sodeloval s FISA pri urejanju pravnih in ustavnih vprašanj glede prisluškovanja.
Vseeno je Obama zagovarjal večino prisluškovalnih sposobnosti ZDA in dejal, da je to početje nujno za zagotavljanje državne varnosti in da to počno vse države po svetu. Če so ZDA pri tem uspešnejše, se za to ne bodo opravičevali.
Prav tako je Obama poizkusil pomiriti svetovno javnost z besedami, da ne bodo prisluškovali tujim voditeljem iz prijateljskih držav. Dejal je, da bo raje poklical dotičnega voditelja po telefonu in vprašal po namenih države, kadar ga bo to zanimalo, kakor da bi se zatekel k vohunjenju. NSA je namreč prisluškovala celo telefonu Angele Merkel in mehiškemu predsedniku ter brazilski vladi, najbrž pa še številnim drugim. Odslej NSA ne bo smela vohuniti za državniki brez Obamove odobritve, v noben primeru pa se ne bodo šli industrijskega vohunjenja, je zatrdil.
Vseeno je Obama poudaril, da so vse te prestrezne sposobnosti obvarovale ZDA pred ponovitvami napadom, kot je bila zrušitev newyorških dvojčkov 11. septembra 2001. Zatrdil je, da revizija delovanja NSA ni pokazala nobenih zlorab zbranih podatkov, a obljubil reforme, ker ta možnost pač obstaja.
NSA tudi ne bo smela več hraniti zbranih telekomunikacijskih podatkov, pri čemer pa še ni jasno, kdo bo to počel. Operaterji se temu vročemu kostanju izogibajo, zato bo ministrstvo za pravosodje v naslednjih dveh mesecih poiskalo predloge za rešitev.
Seveda si Obama ni mogel pomagati, da ne bi ošvrknil Snowdna, ki je po njegovem mnenju ogrozil nacionalno varnost in vzpodbudil debato, ki prinaša več vročice kakor odgovorov.
Pomembno je tudi, česa Obama ni omenil. Nič ni rekel o priporočilih lastnega odbora, naj NSA preneha vgrajevati šibkosti v komercialno programsko opremo oziroma jih zlorabljati.
); nekega "zasebnostnega lobija" nekako ni na vidiku.