JEK 2

lasyvy je 20. avg 2023 ob 14:58 izjavil:

[
Ne vem sicer katere droge ješ, ampak jaz bi tudi. Pazi, da "pod vplivi" ne padeš iz strehe, nevaren poklic tale montaža panelov.

Montaza solarnih panelov na strehe his se mi v splosnem zdi slaba ideja. Panele se naj instalira na najboljse lokacije.

Saj nisem govoril specificno o litij ionskih baterijah, ampak na splosno. Voda je kul, ne pa povsod.

Ne, ne vem. Ti ves?

Upajmo, da je vsakemu bedaku jasna razlika med baterijo in elektrarno. Vsaj človek bi pričakoval tako.
Ok, jim bom namignil. Najprej rabiš elektrarno, potem pa še za faktorje dražjo baterijo. Če hočeš kaj uporabnega.
Kdor misli, da jo bo nafilal z viški, ki jih je za par urc na leto, je pa še večji bedak.

Itak brezvezna debata. To je tema o nuklearki. Ne o dragem hobi programu politikov.

Kar zadeva nas, rajo, je to, da opazujemo spremembe in ob pravem trenutku skočimo na baterijski voz. V kolikor se bo izkazalo, da bi se znalo služiti z njimi.

Nič novega, pišeš o stvareh ki jih ne poznaš, ko je pa potrebno odgovoriti, pa sprenevedanje!

Ti si začel z baterijo, jaz sem te pa vprašal, če veš o čem pišeš?!!!
Ker si se ujel v zanko, sedaj bluziš!

Jaz mirno priznam, da pojma nimam, kako veliko baterijo bi rabili, lahko bi pa šel računat.

Nuklearka 10 milijard. Baterija 100€/kwh, recimo 200€/kWh z vso 'podporo'. Dobiš 50GWh za deset milijard, ~1% energije ki jo JEK proizvede na leto oziroma ~3,5 dni proizvodnje JEK. S tem da jim cena še pada in če bi jih naročil za 50GWh, maš gor še dober skonto. Tako da v časovnem okvirju 10 let bi končna cena verjetno bila bliše 100€/GWh in bi imel 100GWh baterij, to je en teden proizvodnje JEK.

Oziroma če se omejimo na sončne celice, v Sloveniji jih imamo okrog 500MW, na leto proizvedejo okrog 500GWh elektrike. Deset milijard vredna baterija shrani 1/5 letne proizvodnje vseh sončnih elektrarn v sloveniji in jo odda po potrebi. Na leto naredi 5 ciklov, če vzamemo da jih lahko vsaj 500, je to sto let delovanja. Glede na to da 'nadomešča izpad sončnic, vetrnic' in da teh drugih nimamo ravno veliko, ena taka baterija pokrije izpad dveh mescev in pol. Da 'pokriješ' letno nihanje, bi rabili čez palec shrambo za ~40% letne proizvodnje, se pravi baterijo za 20 milijard.

Nasploh odmislite baterije. Nobena tehnologija na vidiku nima performansev tako tehničnih kot ekonomskih, da bi služil za baseload(/charge).
Občasne špice še gredo, ampak to je to.

Iz tega vidika je edino vodik morda konkurenčen, če uspejo narediti elektrolizo in vodikovo celico tam na 90%.

kow je 20. avg 2023 ob 14:36 izjavil:

Cenovno je battery storage ze zmagal.

Če bi bil res modularen tako, kot si normalen človek predstavlja.
Se pravi, zabetoniraš temelj, oni pripeljejo škatlo v katero vtakneš kabel za štrom in cev za vodo/paro.
Ampak mislim, da si oni ne predstavljajo tako modularnosti.

Baterije sp po defaultu planirate za short term, za sezonsko shranjevanje, o čemer vi bluzite tukaj pa sintetični plin in vodik.

Trenutno pa se baterije itak uporablja bolj za zagotavljanje stabilnosti omrežja, torej večina časa sploh niso aktivne. Lastnik zgolj proda kapacitete, ki so na voljo operaterju omrežja (aFRR).

Ko bo ekonomično smiselno, pa se bodo uporabljale kot sedaj črpalne hidroelektrarne. Tj. kupovanje v nizkih urah in prodajanje v visokih.

Ne vem kakšen tip baterije bi moral biti, da bi se ekonomično splačal sezonsko shranjevanje, kar bi pomenilo 1x nakup in prodajo, če lahko narediš 100€ spreada z nakupi in prodajo 365x v letu.

feryz je 21. avg 2023 ob 17:03 izjavil:

Če bi bil res modularen tako, kot si normalen človek predstavlja.
Se pravi, zabetoniraš temelj, oni pripeljejo škatlo v katero vtakneš kabel za štrom in cev za vodo/paro.
Ampak mislim, da si oni ne predstavljajo tako modularnosti.

Odvisno od modela. Eni niso zares modularni, kot to Westinghouse reklamira. Drugi pa so.

...glede ocen stroška nadomeščanja NEK in črpalnih HE z baterijami:
glede na obstoječe plane z OVE (vir) v naslednjih 7 letih potrebujemo 1500 MVA pasovne energije iz obnovljivih virov (PV+VE), v naslednjih 25 letih (po zaprtju NEK) pa 2500 MVA, kar pomeni približno 25GW instalirane moči PV+VE (raje sploh ne začnemo debate o vplivu na okolje).

Torej, sezonski hranilniki potrebujejo za proizvodnjo HE manjšo moč (torej cva. 2000 MVA), kar bi še nekako šlo, ampak, energijsko zalogo pa potrebujejo tolikšno, da pokrivajo 2 mejna scenarija: cca. 1 teden do 1 mesec avtonomije - 1 teden je ocenjeno maksimalno trajanje izpada dobave OVE, 1 mesec je kao simulacija energetske krize.
Pozimi je moč oz. proizvodnja OVE namreč relativno bistveno manjša od potreb po EE (okoli 10%), zaradi elektrifikacije transporta in ogrevanja pa bodo poraba še večja.

Torej za tedenski baterijski hranilnik za leto 2030 bi rabili baterijo s ca. 200 GWh, in za 2050 500 GWh. zdaj pa te cifre pomnoži s 300++ EUR/kWh (cena za teslin megapack) in dobiš 60-150 miljard EUR.

Za en mesec pomnoži x4. NEK2 je 10 miljard in omogoča "neomejeno" hrambo EE.
Avstralci so ga že pobiksal z zaprtjem TE, montažo teslinih baterij in vrhunskim doseženim rezultatom cene EE 15k EUR/kWh. Lahko bi se iz tega dogodka kaj naučili, da ne bomo delali podobnih napak..

Dajmo še en če:

Če kupiš ti Teslin Megapack je to $2,669,050 (California price also no tax included) with installation. 1 Megapack = 3.9 MWh.
Est. Annual Maintenance $8,440 (Price escalates at 2% per year).
1000 enot $1,737,842,100

https://www.tesla.com/megapack/design

Nekako ne najdem cenika za naš koncec sveta.
Aja, cene gredo gor, dobavni roki tudi.

.. torej smo z Megapackom na ca. 700€/kWh in državne investiije so res znane po tem, da dobijo res dobre cene :) sej bodo cene padle, ampak ne več kot na pol, pa še to samo, če ne bo vojn (a ne bi blo to fajn..)

cena ČE Avče s 180 MVA in 2,7 GWh energije je 122 mio EUR, znese 45 €/kWh. Primerljive 2,7 GWh iz teslinih 4 MWh megapackov pride dobrih 110 mio€. Ampak HE Avče so prdec v primerjavi s tem, kar potrebujemo za funkcionalno nadomestitev NEK, namenjene so namreč za fino regulacijo frekvence oz. stabilizacijo sistema. Ampak za ta primer in lažjo predstavo dostopnih tehnologij shranjevanja EE so ČE Avče odlične.

Dalje.. baterije bi nardile ca. 2000 ciklov preden se začnejo komedije, težko ocenit v kakem času, recimo če se dnevno izpraznijo in polnijo to pomeni to slabih 6 let. Življenjska Doba elektrarn se ocenjuje nekje na ca. 60 let. Predvsem zarad relativno kratke ŽD baterije niso in ne bojo primerne za furat baseload. Tud če se z razvojem ŽD podvoji, bomo še zlo dalč stran od cilja.

Važna razlika v korist baterijskih hranilnikov (BH) je sicer na račun izkoristka kjer baterija pri konverziji prihrani ca. 20% napram ČE. Pri nadomestitvi ČE Avče z baterijo bi to pomenil 20% od 3GWh na en cikel (recmo na dan). Če to monetiziraš, pride 600MWh, kar je pri ceni 100 €/MWh nanese 130 mio€ v 6 letih, sepravi se lahko BH praktično pokrije iz tega naslova. Ampak, ekološko je zadeva zelo sporna - masa BH velikosti Avč z 2,7 GWh bi bila prek 26000 ton. Kot sem v prejšnjem postu pisal, do 2050 bomo potrebovali 500 GWh samo za 1 tedensko (kvazi sezonsko) hrambo. Mal poračunaj in vidiš, da enostavno ni dost litija na tem svetu za potrebne BH.

Računice so dokaj preproste, sam treba bo nehat bluzit glede baterij in videt odrešitve vseh naših težav v zeleni transformaciji. To bomo hočešnočeš težko preplačali, polno bo še glavobolov, haska v smislu "reševanja narave" pa iz tega naslova ne bo. Vsak naj gre počet tist kar obvlada, energetko je treba mal bl zaupat energetikom, tko bo boljš za vse. Trenutna usmeritev energetske politke in še bolj javnega mnenja zarad evropske pro-zelene in kontra nuklearne opcije negativno vpliva na zniževanja ogljičnega odtisa, nam slabša konkurenčnost in znižuje standard. Če se ne bomo kmal zbrihtal v tem smislu, nam bo še zlo žal..

No ampak resno, če se jamra, da ga ni dovolj niti za vozila. KAko bi potem še vse države na baterije priključili? Ne vem zakaj se nikamor ne premaknemo s ČHEji...

DamijanD je 23. avg 2023 ob 07:10 izjavil:

No ampak resno, če se jamra, da ga ni dovolj niti za vozila. KAko bi potem še vse države na baterije priključili? Ne vem zakaj se nikamor ne premaknemo s ČHEji...

Samo ljudje s hudo pomankljivim tehničnim občutkom, bi furali svojo kuhinjsko pečico baterij iz "laptopov".

ČHE lahko najlažje umeščaš v prosor tam kjer so že kakšne visokogorske elektrarne z zadržvelniki. Švicarji to zelo aktivno počnejo, pod 100 let starimi jazevi kopljejo tunele in jih povezujejo z nižje ležečimi jezovi. Ampak v Slo takih situacij ni.

Od 20:00 naprej:

Črpalna elekrarna je vsak ki je sposobna vodo prečrpavati nazaj v jezero, če v to jezero še teče reka, bi ti kako to imenoval?

mertseger je 23. avg 2023 ob 10:56 izjavil:

DamijanD je 23. avg 2023 ob 07:10 izjavil:

No ampak resno, če se jamra, da ga ni dovolj niti za vozila. KAko bi potem še vse države na baterije priključili? Ne vem zakaj se nikamor ne premaknemo s ČHEji...

Litija je dovolj, s ČHE se pa nikamor ne premaknemo ker se jih žal ne da umesiti v prostor, če že so pa ljudje proti in se vse skupaj zaključi preden se je začelo.

Spet bomo izbrali opcijo "Me ne briga iz kje. Važno, da se ne smeti na mojem dvorišču".
A to so zeleni?

ČHE je iz vidika čistosti do okolja ena najboljših opcij v tem sklopu tehnologij. Miljarde baterij celic priobljene z intenzivno kemijsko industrijo enostavno niso.

Dobro to, sedaj pa naj to naredijo še Nemci.

Da ne bo podobno kot Vogtle .

westinghouse je bolj ali manj ena velika inžinirska firma, ki izpelje projekte. zelo drago, ampak to je dandanes Westinghouse.

A Francozi so pa kaj boljši v tem?

Nasploh je zelo malo novih nukleark končanih.